Predvsem v zadnjih dveh desetletjih je zbranih veliko trdnih dokazov, ki opozarjajo na to, da sončna svetloba ne prinaša le koristi, pač pa naši koži pretirano izpostavljanje soncu škodi.
Koža je naš največji organ, ustrezna zaščita pred soncem pa je bistvenega pomena za zdravje kože, tudi in predvsem zaradi preprečevanja kožnega raka. Del spektra sončne svetlobe, ki je za kožo škodljiv, je ultravijolično (UV) sevanje. Do zemeljske površine prispejo samo žarki UVA in del žarkov UVB. Žarki UVB delujejo predvsem na površino kože in povzročajo nastanek sončnih opeklin, žarki UVA pa lahko prodrejo tudi globlje v kožo in povzročijo njeno hitrejše staranje. Vsako sončenje na koži pusti posledice, čeprav jih ne opazimo vedno, škodljive posledice ultravijoličnega sevanja se z leti kopičijo in nase velikokrat opozorijo šele, ko je lahko že prepozno.

Maligni melanom – najnevarnejši kožni rak

Žarki UVB in UVA pa lahko poškodujejo tudi dedni material celic, to lahko povzroči nastanek kožnega raka, ki je večinoma prav posledica pretiranega sončenja. Najpogostejše oblike kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom. Znaki za kožnega raka, na katere moramo biti pozorni, so ranica, ki se več kot en mesec ne zaceli, mozoljček ali izrastek, ki se veča, kožno znamenje, ki spremeni barvo, novonastalo kožno znamenje, ki je precej drugačno od drugih …
Nekateri ljudje imajo težave s preobčutljivostjo na sonce, ki se kaže z različnimi kožnimi odzivi, na primer izpuščaji, rdečino in srbečico. Podobni simptomi lahko nastanejo tudi zaradi učinkovanja UV-žarkov na nekatere kemične snovi, ki jih vsebujejo različna zdravila, prehranska dopolnila, zeliščni pripravki ali kozmetični izdelki, na primer kreme in parfumi. UV-žarki lahko tudi neko sicer neškodljivo molekulo, ki jo vnesemo v telo, spremenijo v alergen, na kar se telo odzove s simptomi alergije – temu včasih pravimo kar alergija na sonce. Ob dolgotrajni izpostavljenosti močnim sončnim žarkom lahko pride tudi do vročinske kapi. Pojavijo se slabost in bruhanje, zmedenost, vrtoglavica, glavobol, zaustavitev znojenja kljub visokim temperaturam okolice, motnje zavesti, v skrajnih primerih pa celo odpoved različnih organov in smrt. Če ne uporabljamo kakovostnih sončnih očal, pa si lahko tudi poškodujemo oči. Tako kot na koži se tudi na očeh škodljivi učinki sevanja z leti seštevajo, zato lahko sčasoma nastanejo kronične okvare, na primer siva mrena, katarakta ipd.

Trije ukrepi za pravilno zaščito

Najpomembnejši ukrep je izogibanje soncu v času njegove največje moči, to je med 10. in 16. uro. Takrat je treba omejiti dejavnosti na prostem in se umakniti v senco ali v notranjost bivališč. Ker to ni vedno mogoče, se moramo zaščititi z oblačili in s pokrivali, kar predstavlja drugi ukrep. Kožo pokrijemo z lahkimi, vendar ne preredko tkanimi oblačili, ki pokrivajo čim večjo površino. Glavo pokrijemo s pokrivalom, ki dobro zaščiti obraz in uhlje. Oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali. Tretji ukrep pa je pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem za tiste predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili in pokrivali. Ti izdelki naši koži pomagajo, da ostane nepoškodovana in zdrava. Velja tudi, da je zaščitna krema proti soncu tudi najboljša krema proti gubam.
Vsako zaščitno sredstvo ima določen zaščitni faktor, ki je na embalaži označen s slovensko kratico ZF ali angleško kratico SPF (sun protection factor). Razlika med njimi je predvsem v trajanju zaščite. ZF nam namreč pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo, ne da bi koža pordela. Zaščitno sredstvo na kožo nanesite pravočasno, približno 30 minut pred sončenjem, in v zadostni količini, sicer učinek ne bo optimalen. Ob dolgotrajnem sončenju nanos ponavljajte na vsaj 2 uri, prav tako po vsakem kopanju ali močnem znojenju. Za uporabo v vodi so priporočljivi vodoodporni izdelki, a se je treba zavedati, da tudi najbolj kakovostni v vodi ne zdržijo tako dolgo kot zunaj nje. Ustrezna pogostost nanosa je torej še pomembnejša od višine faktorja. Dejstvo je tudi, da nobeno sredstvo z zaščitnim faktorjem kože pred ultravijoličnimi žarki ne zaščiti povsem, zato je priporočljiva, da hkrati upoštevamo tudi druge prej omenjene ukrepeza zaščito pred soncem.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine