Med prazniki se sprostimo, pogosteje se družimo in imamo tudi več časa za uživanje ob hrani. Povprečno se med prazniki zredimo za dva kilograma. Neustrezna hrana in sočasno uživanje alkohola lahko naš želodec ter črevesje postavita pred veliko preizkušnjo. Zato naj tudi med prazniki vlada zmernost.

Kalorične jedi imajo majhno prostornino, želodec se z njimi polni počasi, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta znaka, da sta želodec in črevo polna, in naravni občutek polnosti želodca odpove. Čutimo, da nam je hrana obležala v želodcu, napihnjenost, napenjanje, vse skupaj pa se lahko konča tudi z resnejšimi zapleti. Hrana z veliko maščobe in sladkorja vsebuje malo balastnih snovi oziroma vlaknin, to pa negativno vpliva na prebavo in lahko nemalokrat vodi do zaprtja.

Kaj vse sproži prenajedanje

Želodčne težave se kažejo kot bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti želodca, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga. Bolečina se lahko začne v žlički in se širi navzdol ali na obe strani trebuha. Lahko je pekoča, topa ali kljuvajoča. Navadno bolečine minejo in ne povzročajo dolgotrajnejših težav. Sami si lahko pomagate z izdelki brez recepta iz lekarne (antacidi, donat Mg, rastlinski pripravki ipd.). Kadar pa je bolečina huda, se slabša in ne mine v nekaj dneh, je treba k zdravniku. Zdravniška pomoč je potrebna tudi ob močni, nenadni bolečini ali večkratnem bruhanju.

Prehranski prekrški lahko pri ljudeh z znanimi žolčnimi kamni povzročijo žolčne kolike, ob tem se včasih žolčnik lahko tudi vname in se razvije akutno vnetje žolčnika. Bolečina je na začetku hujša, nato lahko popusti. Lahko je ostra, pojavlja se v presledkih, včasih traja tudi več ur. Mesta bolečine so lahko različna, največkrat boli v zgornjem desnem predelu trebuha pod rebri, lahko pa se bolečina razširi tudi v desno lopatico. Bolečino pogosto spremljajo še slabost, bruhanje, spahovanje, občutek polnosti. Ob povišani telesni temperaturi, mrzlici, rumeno obarvani koži in sluznicah (zlatenici) je potreben takojšnji pregled pri zdravniku.

Nezmerna prehrana ali uživanje alkohola lahko povzročita akutno vnetje trebušne slinavke. Vnetje lahko sproži že samo uživanje alkohola. Mastna, sladka hrana ali cvrtje lahko sprožijo izločitev žolčnega kamna iz žolčnika v žolčni vod, kjer lahko zamaši izvodilo trebušne slinavke in povzroči vnetje. Mastna in sladka hrana v povezavi z uživanjem alkohola pa lahko povzroči tolikšno zvečanje krvnih maščob (trigliceridov), da pride do vnetja trebušne slinavke. Pri nenadnem vnetju trebušne slinavke bolnik najpogosteje občuti močno bolečino v zgornjem delu trebuha, ki se pojavi zelo hitro in jo lahko spremljata slabost in bruhanje, bolečina pogosto seva v hrbet. Zdravniška pomoč je nujna.

Da bo med prazniki čim manj težav

Vsekakor poskušajte biti zmerni pri prehranjevanju in uživanju alkohola. Praznične obroke načrtujte, zastavite si omejitve pri hrani in pijači in se tega držite. Med hranjenjem pijte dovolj tekočine (voda, nesladkan čaj), še posebno takrat, ko pijete zraven alkohol. Pri jedi si vedno vzemite čas in hrano dobro prežvečite, saj encimi v ustih tako že razgradijo sladkorje in želodcu prihranijo delo. Jejte vsaj dve uri pred spanjem, da želodec lažje prebavi hrano. Izogibajte se sladkarijam, saj dajejo lažen občutek sitosti, spodbudijo pa tudi sproščanje inzulina in se hitro prebavijo, zato smo pozneje še bolj lačni. Kadar imate poln želodec in občutek neprijetne sitosti, kozarček žganja ne zboljša težav. Grenčične snovi, ki jih vsebujejo grenka žganja, namreč spodbudijo prebavo, vendar dražijo želodec.

Omejite vse, kar povzroča tvorbo želodčne kisline (alkohol, mastna hrana, kava, nikotin). Jejte petkrat na dan v manjših količinah, če vam neka vrsta hrane povzroča težave, se je izogibajte. Zmanjšajte delež zaužitega mesa in uživajte čim manj maščob. Alkohol pijte tako, da srkate, ne pa pijete, s tem boste spili manj. Ne mešajte različnih alkoholnih pijač med seboj, saj s tem preprečite glavobol naslednji dan. Dan po prazničnem prenajedanju ne stradajte, ampak zaužijte lahke obroke. Ne pozabite na telesno dejavnost.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine