Tromboza te vrste nastane zaradi delne ali popolne zapore globoke vene s krvnim strdkom na eni izmed okončin. Nevarna je zato, ker se lahko deli krvnega strdka odkrušijo, potujejo po krvi skozi srce v pljuča in zamašijo pljučne arterije, kar privede do nastanka življenje ogrožajoče pljučne embolije.

Strjevanje krvi je zelo natančno uravnavan proces, saj vlada v telesu popolno ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Tromboza pomeni, da v žili nastane strdek. Strdku pravimo tudi tromb (od tod izvira ime bolezni – tromboza), ki ovira ali povsem preprečuje pretok krvi po žilju. Glede na mesto nastanka ali v kateri žili je strdek, delimo trombozo na arterijsko in vensko.

POGOSTEJŠA NA SPODNJIH OKONČINAH IN V OBMOČJU MEDENICE

Če strdek vene ne zapira popolnoma, lahko poteka prikrito ali povsem brez značilnih bolezenskih znakov. Bolnik za bolezen ne ve in je prvi znak je šele pljučna embolija. Pljučna embolija je pogost zaplet globoke venske tromboze, pri katerem se odtrgani strdek zagozdi v pljučnih arterijah. Delu strdka, ki se odtrga od žilne stene, pravimo embolus (od tod ime embolija). Embolus potuje po venah, dokler se ne ustavi v pljučih. Bolnika ob tem duši, hitro diha in ima bolečine v prsnem košu. To je zelo resno in smrtno nevarno stanje, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.

Na globoko vensko trombozo posumimo pri nenadnem ali kroničnem otekanju ene izmed okončin, najpogosteje noge. Navadno se oteklina pojavi nenadoma, je obsežna in čvrsta, običajno je spremljana z bolečino v udu, ki je prizadet, z značilno bledikasto barvo kože. Bolečina je stalna, topa in ne popusti ob spremembi položaja telesa ali uda. Koža je na dotik topla, podkožne vene so nabrekle.

Bolečina je stalna, topa in ne popusti ob spremembi položaja telesa ali uda. Koža je na dotik topla, podkožne vene so nabrekle. Ob večji oteklini se lahko pojavi omejena gibljivost uda, gibljivost pa je ob sočasnem vnetju žilne sten tudi boleča. Pri nepokretnem oziroma ležečem bolniku so lahko znaki manj izraziti kot pri pokretnem bolniku, ki normalno hodi. Znaki so manj izraziti tudi pri delni zapori vene, ko strdek žilo le delno zamaši in pretok krvi ni popolnoma prekinjen.

PREPOZNAVANJE IN ZDRAVLJENJE

Globoka venska tromboza se lahko pojavi sama zase ali pa spremlja različne internistične, nevrološke in onkološke bolezni, pojavlja se tudi po kirurških posegih ali poškodbah. Najpogostejša je v višji starosti, zbolijo pa lahko tudi zelo mladi ljudje. Ko sumimo nanjo, je pomembno, da presodimo, ali so prisotni dejavniki tveganja za nastanek te bolezni. Ti dejavniki tveganja so številni, in sicer nedavno opravljen večji operativni poseg (zlasti operacija na kolku, kolenu, v trebušni votlini, na rodilih, sečilih), večja poškodba, imobilizacija posamezne okončine ali celega telesa (paraliza), nepokretnost, rakavo obolenje, razna internistična obolenja (srčno popuščanje, sladkorna bolezen, ledvična obolenja ipd.), vstavljeni venski katetri, čezmerna telesna teža …

Nezdravljena tromboza lahko povzroči pljučno embolijo, ki je v 10 odstotkih smrtna. Zato je zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje tako zelo pomembno. Ob sumu na globoko vensko trombozo je zato treba takoj obiskati zdravnika, ki bo ob utemeljenem sumu poskrbel za diagnostični postopek.

Pri zdravljenju želijo ustaviti rast strdka, preprečiti pljučno embolijo, preprečiti ponovno globoko vensko trombozo in potrombotični sindrom (pri katerem prizadeta okončina stalno oteka in boli). Temeljno zdravljenje venske tromboze so antikoagulacijska zdravila, ki preprečujejo rast strdka in telesu omogočajo, da postopoma razgradi vsaj del strdka. Izjemoma se odločajo za aktivno raztapljanje strdkov s fibrinolitičnimi zdravili ali za mehanične rekanalizacijske posege na globokih venah.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine