Komolec je zapleten sklep, ki omogoča gibanje celotne roke. Je ključni del človekovega telesa, ki omogoča izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so pisanje, oblačenje in dvigovanje predmetov. Bolečina v komolcu lahko zelo vpliva na kakovost življenja.

Študije kažejo, da približno 10 do 15 odstotkov prebivalstva vsaj enkrat v življenju doživi bolečino v komolcu. Večje tveganje za bolečino v komolcu imajo aktivni športniki, zlasti v športih, ki vsebujejo ponavljajoče se gibe komolca (tenis, golf, bejzbol in plavanje), tisti, ki imajo sedeče delo, ki vsebuje ponavljajoče se gibe komolca, kot so tipkanje, pisanje ali delo z orodjem), ljudje s preteklo poškodbo komolca, artritisom ali čezmerno telesno težo.

Številna poškodbena in bolezenska stanja lahko privedejo do nastanka bolečin v komolcu. Vzroke lahko razdelimo v poškodbe, ki lahko povzročijo bolečino v komolcu, in sicer pretrgane vezi, pretrgane tetive, zlom kosti komolca, izpah, nateg komolca, tendinitis (vnetje tetiv okoli komolca), teniški komolec (vnetje tetiv na zunanji strani komolca, ki povzroča bolečino pri oprijemanju in dvigovanju predmetov), golferski komolec (vnetje tetiv na notranji strani komolca). Bolečino v komolcu lahko povzročijo različna obolenja, in sicer artritis (vnetje sklepov, ki povzroča bolečino, togost in otekanje), revmatoidni artritis, osteoartritis (degenerativna bolezen sklepov), burzitis (vnetje burze, tekočine napolnjene vrečke med kostmi in tetivami, ki povzroča bolečino in otekanje), nevrološke bolezni, ki zajemajo živce komolca … Ponavljajoči se gibi, do katerih lahko pride na primer pri nenehnem tipkanju, pisanju ali športnih aktivnosti, lahko vodijo do utesnitve živcev ali vnetij tkiv. Nepravilna uporaba komolca ali dvig težkih predmetov lahko prav tako preobremenita komolčni sklep. Tudi določene tumorske spremembe ter infekcijska stanja lahko vodijo v bolečino v komolcu, otekanje in omejeno gibljivost komolčnega sklepa.

KAKO POTEKA ZDRAVLJENJE

Diagnozo bolečine v komolcu postavi zdravnik na podlagi anamneze, kliničnega pregleda (pregleda komolec, preveri obseg gibanja, bolečino na dotik, otekanje in morebitno deformacijo) ter slikovnih preiskav. Z rentgenskim posnetkom se lahko odkrije zlom kosti, ki sestavljajo komolčni sklep. Za bolj podrobno sliko mehkih tkiv, kot so tetive, vezi in mišice, se lahko naredi magnetna resonanca (MRI). Za takojšnjo vizualizacijo tetiv, vezi in drugih struktur okoli komolca pa zadostuje že ultrazvok. Ustrezen pristop ortopeda in fizioterapevta k diagnostiki in zdravljenju je ključnega pomena.

Zdravljenje je lahko konzervativno ali kirurško. Konzervativno zdravljenje lahko zajema počitek in izogibanje dejavnostim, ki povzročajo bolečino, hlajenje komolca s hladnimi obkladki za zmanjšanje otekline in bolečine, uporabo elastičnega kompresijskega povoja za zmanjšanje otekline, dviganje komolca nad raven srca za zmanjšanje otekline.

Nesteroidna protivnetna zdravila zmanjšajo bolečino in vnetje, včasih so potrebne injekcije kortikosteroidov v sklep za zmanjšanje vnetja in bolečine. Fizioterapija je potrebna za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine.

Kirurški poseg je potreben v primerih, ko konzervativno zdravljenje ni uspešno ali kadar je poškodba resna. Zajema popravilo pretrganih vezi in pretrganih tetiv, odstranitev tumorja.

Artroskopija je kar najmanj invazivna operacija, ki se uporablja za popravilo poškodovanih tetiv, vezi ali hrustanca.

Obisk pri zdravniku je nujno potreben, če bolečina v komolcu ne izgine po nekaj dneh počitka in domačega zdravljenja, je močna ali omejuje gibanje, če opazite otekanje ali deformacijo komolca, čutite mravljinčenje ali otrplost v roki ali prstih, sumite na zlom kosti, če je sklep pordel, otečen, toplejši ter ob povišani telesni temperaturi.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine