Zgaga je pekoč občutek, ki se širi iz želodca ali spodnjega dela prsnega koša do vratu. V današnjem času je zgaga vse pogostejša težava, s katero se več kot polovica ljudi sooči vsaj enkrat na leto. Pogostejša je pri moških, starejših in nosečnicah.

Zgago največkrat povzroča slabše delovanje želodčne zapiralke, ki preprečuje vrnitev želodčne vsebine v požiralnik.

VZROKI SO ŠTEVILNI

Težko prebavljiva in dražeča hrana (mastna hrana, začimbe, kava, alkohol, čebula, česen, čokolada, orehi, gazirane pijače, kislo sadje, paradižnik) sproži nastanek velike količine prebavnih sokov, v katerih je poleg encimov tudi veliko želodčne kisline, kar povzroča še dodatno draženje sluznice. Tudi prevelika telesna masa, kajenje, ozka oblačila, ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen, nosečnost, obilni obroki hrane povečajo možnost zatekanja želodčne vsebine v požiralnik, zgago pa lahko sprožijo tudi nekatera zdravila. Kmalu po obroku se pojavi pekoč občutek v žlički (zgornji del trebuha) ali za prsnico, ki traja od nekaj minut do več ur. Lahko se pojavi tudi ne glede na uživanje hrane ali ponoči. Kot smo že omenili, nastane pekoč občutek zaradi kislega želodčnega soka, ki draži na kislino občutljivo sluznico požiralnika.

Zgaga pa lahko predstavlja tudi le del težav v okviru gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Zanjo je značilno vračanje oziroma čezmerno zatekanje kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik, poleg zgage pa so zanjo značilne še druge težave, in sicer zadah, kisel ali grenak okus, bruhanje, pekoč jezik, razjede v ustih, tudi kašelj.

KAKO ZGAGO UBLAŽITI ALI PREPREČITI

Sprememba v prehranjevalnih navadah in življenjskemu slogu lahko reši večino težav pri zgagi, tveganje za njen nastanek prav tako lahko uspešno zmanjšamo z ustreznim načinom življenja. Izločiti je potrebno živila z veliko vlakninami (surova zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki) ter jih nadomestiti oziroma prej toplotno obdelati. Izogibajmo se pogostemu uživanju kave, gaziranim pijačam, alkoholu, kajenju in živilom, kot so paradižnik, večje količine česna in čebule, orehi, skuta, metin čaj, rdeča paprika, poper, mastna in ocvrta hrana. Sami si poskusimo pripraviti čim več obrokov, izogibati se je treba industrijsko pripravljeni hrani in živilom, ki nam povzročajo težave.

Jesti je treba počasi, v več manjših obrokih, celo do šest obrokov na dan. Jedi iz hladilnika za nekaj minut postavimo na sobno temperaturo, hrana naj bo primerne temperature, ne prevroča in ne prehladna. Pomembno je tudi, da med obrokom ne pijemo tekočine, to spijemo šele po obroku.

Po obroku pazimo, da se ne uležemo, prepogibamo ali da ne dvigujemo težkih bremen. Priporočljivo je dvignjeno vzglavje med ležanjem.

Blage težave je moč lajšati tudi z zdravili, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Gre predvsem za antacide, ki nevtralizirajo kislo želodčno vsebino in omogočijo takojšnje olajšanje. Vzroka tako seveda ne zdravimo, temveč zgolj blažimo simptome. V lekarni lahko kupimo tudi zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline (zaviralci protonske črpalke, zaviralci receptorjev H2). Pomagajo lahko tudi nekatere grenčice iz zdravilnih rastlin in pa soda bikarbona. Žlička sode bikarbone nevtralizira želodčno kislino, vendar pa lahko čezmerna nevtralizacija povzroči ponovno, še močnejše izločanje kisline in ponovitev težave. Blagodejno deluje tudi zaužitje banane, ingverjevega čaja.

KDAJ JE TREBA OBISKATI ZDRAVNIKA

Zgoraj opisano samozdravljenje lahko traja le dva tedna in če se težave v tem času ne umirijo, je potreben pregled pri zdravniku. Ponavljajoča se zgaga (dva- ali večkrat na teden), huda ali dalj časa trajajoča zgaga je lahko znak resnejšega obolenja, zato je potreben pregled pri zdravniku. Zatikanje hrane, hujšanje, slabokrvnost, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega ali s krvjo pomešanega blata, bolečina za prsnico, oteženo požiranje pa so lahko znak resne bolezni, ki zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.
Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine