Sklepni hrustanec je nujno potreben za normalno delovanje sklepa, z njegovim izgubljanjem in razkrojem izgublja tudi normalna funkcija sklepa. O artrozi kolka (v pogovornem jeziku se uporablja izraz obraba) govorimo, kadar je v sklepu obrabljen sklepni hrustanec. To je obolenje, ki nastane kot posledica različnih mehanskih in bioloških dogajanj.

Pri artrozi gre za obrabo oziroma propadanje hrustanca, ki pokriva sklepno površino, in čeprav hrustanec nima živčnih končičev, ki bi lahko povzročali bolečino, je težava v odmrlih kosih hrustanca, ki se drgnejo ob sklepno ovojnico, ta pa je bogato oživčena. Do obrabe sklepa lahko pride zaradi preobremenjenosti celega sklepa ali delov sklepa, katere vzrok je lahko čezmerno obremenjevanje sklepov zaradi športa, nepravilne telesne drže, telesnih hib. K razvoju bolezni lahko prispeva tudi poškodba kolka, ki je v resnici najpogostejši razlog za obrabo kolka pri mlajših bolnikih. Zaradi poškodbe je prizadet tudi hrustanec in to vodi v prezgodnjo, tako imenovano popoškodbeno artrozo. Obstaja tudi dedna predispozicija za razvoj bolezni. Najpogosteje pa je artroza povezana s starostnimi spremembami.

NAJBOLJ MOTEČ ZNAK JE BOLEČINA

Začetne težave se kažejo z občutkom napetosti ter otrdelosti in blažjimi bolečinami v predelu kolka, ki se pojavljajo ob jutrih, se stopnjujejo ob obremenitvah in umirijo ob počitku. Značilna je bolečina pri začetku hoje, pozneje pa se bolečine pojavljajo tudi v mirovanju in v napredovalih oblikah tudi ponoči. Bolniki kmalu opazijo, da je kolk manj gibljiv in da so skrajni gibi boleči. Bolečina se praviloma pojavlja v območju dimelj, lahko pa le v predelu boka ali zadnjičnem predelu prizadete strani. Nemalokrat bolniki tožijo za bolečino v predelu stegna in/ali kolena, ki pa je ne morejo natančneje lokalizirati. Znaki so sčasoma, ko bolezen napreduje, vse hujši. Zanimivo pa je, da ti znaki ne napredujejo enakomerno s časom. Pogosto pacienti poročajo o dobrih mesecih in slabih mesecih ali pa se bolezenski znaki spreminjajo z vremenom.

Blažje težave lahko trajajo leta, preden bolnik poišče zdravniško pomoč. Bolniki si težko obujejo nogavice in zavežejo vezalke na čevljih. Prej ali slej potrebujejo tudi protibolečinska zdravila. Poleg tega bolniki pri napredovali artrozi kolka večinoma šepajo. Šepanje, ki je dokaj značilno, se lahko pojavi tudi kot prvi znak, neredko ga okolica prej opazi kot bolnik sam. V napredovalih fazah je pogosta tudi otrdelost kolka in prikrajšava prizadete spodnje okončine.

Osnovna slikovna diagnostična metoda za ugotavljanje deformacij na strukturah v kolku je rentgenska slika kolka, ki pri artrozi pokaže značilne zožitve sklepne špranje, sklerozo, osteofite (kostne izrastke), ciste, uporabljata pa se tudi preiskava z magnetno resonanco (MT) in računalniška tomografija (CT).

DVA NAČINA ZDRAVLJENJA

Obstajata dva načina zdravljenja, in sicer konzervativno in kirurško (operativno). Ob začetnih težavah, ki se pojavljajo le ob ali po določenih aktivnostih, je najpreprostejši ukrep prilagoditev teh obremenitev. Ob prilagoditvi telesne dejavnosti se svetuje uporaba mehke obutve, hoja po mehki podlagi, od telesnih dejavnosti pa plavanje, kolesarjenje in hoja v naravi, odsvetuje pa se hoja po neravnih terenih ter tek po trdi podlagi. Krepitev mišic v okolici kolka pri aktivnih bolnikih ugodno vpliva na potek artroze oziroma jo upočasni, prav tako kot zmanjšanje čezmerne telesne teže. Pomembne so še vaje za ohranjanje gibljivosti kolka, ker ohranjajo boljšo funkcijo sklepa. Boleči kolk lahko razbremenimo in s tem zmanjšamo težave tudi z uporabo palice ali bergel pri hoji v nasprotni roki. Artrozo simptomatsko zdravimo z različnimi protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili. Obstajajo tudi številne metode fizikalne terapije, ki ugodno učinkujejo na zmanjšanje bolečin in izboljšanje funkcije sklepa. Podobne učinke dosegamo z različnimi injekcijskimi terapijami, vendar sodijo te že v agresivnejše metode zdravljenja.

Ko našteti ukrepi ne zadostujejo več, pridejo na vrsto kirurške oblike zdravljenja. Ko ima bolnik zaradi obrabe kolka hude bolečine, zaradi katerih pogosto potrebuje zdravila proti bolečinam in je zaradi bolečin moten tudi nočni počitek, se mu predlaga menjava obrabljenega kolka z umetnim, pri tem se mu nadomestijo obrabljeni deli sklepa z umetnimi materiali iz kovine, keramike in plastike. Menjava kolka z umetnim je ena od najuspešnejših operacij na sploh, njen namen je izboljšati kakovost bolnikovega življenja.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock