Jetra so torej največji notranji organ in hkrati tudi največja žleza v človeškem telesu ter tehtajo od 1200 do 1800 gramov. Ležijo v desnem zgornjem kotu trebušne votline, tik pod trebušno prepono in so edini človeški organ, ki ima izjemno lastnost samoobnavljanja.

Na jetra vpliva vse, kar pojemo ali popijemo
Jetra so del prebavil, njihove naloge so proizvodnja in izločanje žolča, predelava hranil in stranskih proizvodov prebave hrane, skladiščenje snovi ter razgradnja hemoglobina, strupenih snovi in pretvorba amonijaka v sečnino. Jetra s svojim močnim sistemom razstrupljanja pretvarjajo zdravila in strupe v molekule, ki jih nato izločimo iz telesa skozi ledvice ali črevesje. V zdravih jetrih nastajajo imunski faktorji, ki so pomembni za naravno odpornost telesa. Poleg tega pa jetra delujejo kot filter in iz telesa odstranjujejo vse škodljive snovi, med njimi tudi bakterije in viruse.
Medtem ko nepravilno jemanje zdravil ali zastrupitev prej kot do kronične bolezni jeter privedeta do akutne jetrne odpovedi, so posledice dolgotrajnega zastrupljanja z alkoholom, kronične okužbe z virusi hepatitisa B in C ter slabe prehrane lahko dolgo skrite in se pokažejo šele, ko nastopi jetrna ciroza (končno stanje kronične jetrne bolezni, brazgotinsko preoblikovanje jetrnega tkiva in izguba funkcije jeter). Nepravilna prehrana – premastna hrana, hitra in industrijsko predelana hrana, pogreta hrana – ter uživanje alkohola, še posebno v kombinaciji s stresnim načinom življenja, zelo bremenijo jetra. Prirojene oziroma genetske jetrne bolezni se lahko prenašajo iz generacije v generacijo in za zdaj ne poznamo še nobene prave preventive ali zaščite zanje. Najpogostejši tovrstni bolezni sta hemokromatoza (»preobremenitev« z železom, presežek železa se posledično kopiči v organih – v srcu, jetrih, vranici, koži, sklepih, v jetrih se lahko razvije ciroza) in Wilsonova bolezen, pri kateri se v telesu kopiči baker. Bolezni jeter se lahko razvijejo tudi zaradi poklicne izpostavljenosti nekaterim škodljivim kemijskim snovem. Draženje jetrnih celic z nekaterimi kemikalijami (npr. s številnimi zdravili, pri kadilcih z nikotinom, pri povišanih krvnih maščobah) lahko vodi v vnetje jeter – hepatitis.

Znaki, da so jetra preobremenjena
Obolenj in poškodb jeter se ob začetku težav običajno sploh ne zavedamo, saj jetra ne bolijo. Jetra so namreč organ brez živcev, ki bi prevajali bolečino. Zato moramo biti še posebej pozorni na naslednje znake, ki nas opozarjajo na preobremenjenost jeter. Znaki, pri katerih posumimo na okvaro jeter, so kronična utrujenost, napihnjenost, slabost, tiščanje pod desnim rebrnim lokom, rumena obarvanost kože, spremenjena barva blata, tudi srbenje kože. Za oceno jetrne funkcije je treba opraviti krvne preiskave – ugotoviti vrednosti jetrnih encimov, maščob in krvnega sladkorja. Laboratorijska diagnostika služi za odkrivanje, ocenjevanje in spremljanje nepravilnosti v delovanju jeter. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen – vrednost enega jetrnega encima nam namreč še ne določa diagnoze bolezni. Količine nekaterih snovi, ki jih merimo, so lahko spremenjene tudi zaradi patoloških dogajanj zunaj jeter, torej testi niso specifični samo za jetrne bolezni. Med klinično pomembne metode za ugotavljanje bolezenskih sprememb na jetrih spadajo tudi neagresivne preiskave, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) itn.

Jetra je treba kdaj razbremeniti
Zaradi številnih nalog, ki jih opravljajo, jih je treba tudi razbremeniti. Odpovedati se je treba kavi, alkoholnim pijačam, kajenju, priporočljivo je pitje limonovega soka, uživanje pripravkov iz pegastega badlja, pitje sadnih in zelenjavnih sokov. Zmanjšati je treba vnos kalorij in predelanih živil, ki so preobremenjena z ogljikovimi hidrati (beli kruh, testenine, transmaščobe, zgoščen sladkor). Za razbremenjevanje jeter je dobro poskrbeti za ustrezno hidracijo telesa (pitje vode), s čimer ledvicam omogočimo, da učinkovito izločijo v jetrih presnovljene strupe iz telesa. Poskrbite tudi za urejeno prebavo in ustrezno črevesno floro, da se bodo vitalne snovi, ki pomagajo pri razstrupljanju, iz zaužite hrane sploh lahko vsrkale iz črevesja v telo, pa tudi, da se bodo odpadne snovi z blatom nemoteno izločale iz telesa.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine