Za začetek omenimo, da se moramo zavedati, da sta žrelo in grlo v anatomskem smislu dve različni stvari. Ločevanje med vnetjem enega oziroma drugega je pomembno predvsem, da se odločimo o ustreznem zdravljenju in potrebnih ukrepih. Žrelo je mišična cev, ki sega od baze lobanje do vhoda v požiralnik, oziroma organ, kjer se križata zgornja dihalna in prebavna pot, torej pot za hrano, tekočino in zrak, ki ga dihamo. Grlo pa je organ, katerega poglavitna naloga je dihanje, je nad sapnikom in omogoča zraku, da pride do spodnjih dihal oziroma pljuč. Kadar izdihani zrak zaniha glasilki, nastane glas.

Včasih znak resnejšega obolenja

Neprijeten občutek v žrelu, praskanje, suho žrelo, pekoča bolečina in bolečina pri požiranju so bolezenski znaki, s katerimi smo se vsi že velikokrat srečali. Bolečina v žrelu se navadno pojavi zaradi akutnega vnetja sluznice, ki nastane zaradi virusne ali bakterijske okužbe sluznice žrela. Vzrok za bolečine v žrelu je lahko tudi kronično draženje sluznice žrela zaradi kajenja, uživanja alkoholnih, gaziranih in mrzlih pijač, alergijskega vnetja, želodčnega refluksa, zadrževanja v prostorih, kjer so močne klimatske naprave, prepih, prah, hlapi čistil in lakov, velike temperaturne razlike …
Pri virusni okužbi sluznice žrela gre za prehlad. Bolnik ima poleg bolečin v žrelu običajno tudi izcedek iz nosu, zamašen nos, lahko je vzdražena tudi očesna veznica. Bakterijska okužba žrela lahko prizadene sluznico žrela v celoti, pogosteje pa le nebnici, gre za angino. V tem primeru ima bolnik bolečine v žrelu, lahko tudi povišano telesno temperaturo, se slabo počuti, a je brez prehladnih znakov.
Pregled pri zdravniku je nujen, če ima bolnik poleg bolečin v žrelu povišano telesno temperaturo, težko požira in je splošno prizadet. Obisk zdravnika je potreben tudi, ko gre za enega ali več znakov, ki kažejo, da bi lahko šlo za rakavo obolenje, in sicer bolečina, ki traja več kot tri tedne in se stopnjuje, moti hranjenje, seva v uho, krvav izpljunek, prisotna razjeda na sluznici ustne votline in žrela, tipna zatrdlina na vratu. Zlasti pozorne morajo biti osebe z dejavniki tveganja za nastanek raka na območju glave in vratu (kadilci, uživanje alkoholnih pijač, slabe razmere na delovnem mestu).

Pomembna je krepitev splošne odpornosti

Večina okužb žrela je virusne narave, zdrav odrasel človek lahko preboli tudi do pet virusnih okužb na leto, otroci pa celo do deset. Običajno se ob prehladu ni treba posvetovati z zdravnikom in se stanje izboljša samo po sebi. Če pa se kasneje pridružita povišana telesna temperatura in splošno slabo počutje, ki traja več kot dva do tri dni, je treba obiskati zdravnika, da presodi, za kakšno obolenje gre, in predpiše zdravila. Redkejše so bakterijske okužbe, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje. Angino je treba zdraviti z antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik, samozdravljenje z antibiotiki, ki jih imate morebiti doma na zalogi, je odsvetovano. Včasih se lahko kljub zdravljenju z antibiotiki pojavi zaplet gnojne angine, in sicer na mestu za mandljem oziroma nebnico nastane votlina, polna gnoja – absces. V tem primeru je potrebno zarezati v sluznico žrela in napraviti odprtino, da gnoj izteče iz votline. Poleg tega mora bolnik jemati še antibiotike.
Pri akutni okužbi je pomembno, da si vzamemo čas za počitek, ostanemo doma, počivamo. Uživati moramo dovolj tekočine, najbolje vode ali mlačnih zeliščnih čajev. Prostori, kjer se zadržujemo in spimo, naj ne bodo pretopli in suhi. Nos mora biti prehoden, saj se zrak tu ogreje, navlaži in očisti. Izogibati se moramo dražeči hrani in pijači. Uživati je potrebno več sadja in zelenjave ter vitamina C. Z zdravili, ki so na voljo v lekarni, si lahko lajšamo težave, ki jih vnetje žrela povzroča. Akutne okužbe žrela preprečujemo torej tako, da krepimo naš imunski sistem. Uživamo zdravo hrano, dovolj pijemo in smo redno telesno aktivni. Pomembna je čistoča rok, pazimo, da se z umazanimi rokami se ne dotikamo oči in ust, ker tako viruse in bakterije zanesemo na sluznico. Za preprečevanje kroničnega vnetja žrela je odsvetovano kajenje, uživanje alkoholnih, gaziranih in premrzlih pijač, zdravljenje želodčnega refluksa, alergij, izogibanje prostorom s slabimi mikroklimatskimi razmerami.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine