Povzročiteljice so izredno gibljive spirohete Borrelie burgdorferi, njihove gostiteljice so različne domače in divje živali. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je v poletnih mesecih.

Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo okuženi klopi, sta klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza, redkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo, glede na število primerov na 100.000 prebivalcev smo v Sloveniji najbolj ogrožena populacija na svetu. Pri nas namreč potrdijo med 3000 in 7000 novih okužb na leto. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih med 35 in 65 let. Največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta. Od leta 1986 so zdravniki pri nas dolžni prijaviti vsak primer bolezni, zato je mogoče številu obolelih natančno slediti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos do 4. maja prejeli že 317 prijav obolelih za to boleznijo.

Zelo raznolik potek bolezni

Za razliko od klopnega meningoencefalitisa (KME), s katerim se lahko okužimo takoj po vbodu okuženega klopa, je pri lymski boreliozi za prenos okužbe potrebnih vsaj 24 oziroma 48 ur. Zato je zelo pomembno, da klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. Lymska borelioza poteka v treh obdobjih oziroma fazah. Prva sprememba se navadno pokaže na koži približno 10 dni (od 3 do 32 dni) po ugrizu klopa: na vbodnem mestuse pojavi neboleča rdečina (erythema migrans ali potujoči eritem), ki se postopno širi. Sprva je enakomerna, nato pa začne osrednji del bledeti, tako da nastane obročast izpuščaj, ki se postopoma širi. Po navadi je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Včasih izpuščaj tudi srbi ali peče. Nekateri bolniki so brez težav, nekateri pa navajajo glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah. Kožne spremembe vztrajajo nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo, tudi če jih ne zdravimo, vendar pa lahko tedaj okužba prodira globlje.
Če bolezni v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in je ne zdravimo ustrezno, lahko v drugem in tretjem obdobju, torej po več tednih, mesecih ali celo letih, nastanejo okvare živčevja ali srca, prizadetost sklepov, oči, mišic in kožne spremembe. Te okvare lahko povzročijo precej hude težave, prizadetim močno otežijo vsakdanje življenje, pri nekaterih pa se kot posledica razvije celo trajna invalidnost. Bolniki so pogosto zelo utrujeni, brezvoljni, slabo spijo, imajo bolečine na različnih delih telesa, lahko so tudi duševno spremenjeni.

Diagnostika in zdravljenje

Bolezen ugotovimo na podlagi značilnih kožnih sprememb in (ali) s pregledom krvi. V prvi fazi postavitev pravilne diagnoze ni problematična, saj sta rdečina na koži in ugriz klopa dovolj, da se postavi diagnoza tudi brez preiskave krvi. V drugi in tretji fazi je za postavitev diagnoze borelioze treba ugotoviti prisotnost borelijskih protiteles v krvi. Te preiskave so zelo zahtevne, saj se lahko pokažejo lažno pozitivni ali negativni izvidi. Borelioza se kaže z različnimi simptomi, zato so za postavitev pravilne diagnoze včasih potrebne dodatne preiskave vzorcev krvi, kože, tkiva ali telesnih tekočin (možganske tekočine).
Pomembno je, da bolezen ugotovimo na začetku, saj jo je mogoče povsem ozdraviti z antibiotiki, zlasti če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. V času kožne spremembe zadostuje zdravljenje doma, z antibiotiki v obliki tablet, pozneje, ko so prizadeti tudi sklepi in živčevje, pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici z dajanjem antibiotikov v žilo (intravenozno).
Za razliko od KME cepiva proti boreliozi za zdaj še ni. Poprejšnja okužba ne zapušča trajne imunosti, zato se lahko s povzročiteljem lymske borelioze okužimo večkrat.

Humana granulocitna anaplazmoza

To je redkejša klopna bolezen, njeni bolezenski znaki so podobni tistim v zgodnji fazi KME. Bolniki imajo povišano telesno temperaturo, glavobol, slabost ter bolečine v sklepih in mišicah. Pri ljudeh povzroča bolezen le ena različica Anaplasma phagocytophilum, inkubacijska doba je od 7 do 10 dni po vbodu klopa. Okužbo dokažemo z mikrobiološko potrditvijo povzročitelja, zdravi se z antibiotikom (doksiciklin). Pri ljudeh ni kronične oblike bolezni. Cepiva proti tej bolezni ni.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine