Tako lahko preprečite nepopravljive poškodbe žil, srca, možganov, ledvic in oči, ki jih povzroča dolgotrajno zvišan krvni tlak.
Krvni tlak izraža silo, s katero kri pritiska na stene arterij, ko se pretaka po telesu. Pri odčitavanju krvnega tlaka dobimo dve vrednosti. Prva, višja, je sistolični tlak, to je največja sila krvi na stene žil v trenutku, ko srce kri potisne v žile. Druga številka pove diastolični tlak, to je silo krvi na stene žil, medtem ko se srce polni za naslednji utrip. Ljudje, ki imajo pri vsaj dveh merjenjih krvni tlak višji od 140/90 mm Hg, imajo visok krvni tlak.

Krvni tlak naj si vsakdo izmeri vsaj enkrat na leto
Približno tretjina odraslih v Sloveniji živi s hipertenzijo (zvišanim krvnim tlakom). S starostjo je pojavnost še večja, saj se po 60. letu več kot polovica ljudi sooči z njo. Stalno visok krvni tlak sili srce, da dela zelo nad svojimi zmožnostmi. Poškoduje lahko krvne žile in tudi možgane, oči in ledvice. Kljub temu se mnogi ljudje s hipertenzijo ne zavedajo, da jo imajo. Visok krvni tlak zato pogosto imenujejo »tihi ubijalec«, saj redko povzroča težave, tudi ko v telesu že povzroči resne okvare. Nezdravljen lahko povzroči okvare oči, srčni infarkt, ledvično odpoved, srčno popuščanje ter številne druge težave. Pri kar 95 odstotkih registriranih bolnikov s hipertenzijo vzroka nastanka ne morejo ugotoviti. Taka oblika visokega krvnega tlaka se imenuje esencialna hipertenzija. Čeprav esencialna hipertenzija še ni pojasnjena, so jo povezali z nekaterimi dejavniki tveganja. Visok krvni tlak se na primer pojavlja v družinah in pogosteje doleti moške kot ženske. Tudi starost in rasa sta pomembni.
Združenje za arterijsko hipertenzijo vsem priporoča, naj si vsaj enkrat na leto izmerijo krvni tlak. Seveda pa si je treba krvni tlak izmeriti pravilno. Izmerite ga zjutraj, do 30 minut po tem, ko vstanete, vendar preden vzamete zdravila, zvečer opravite meritev pred večerjo. Med meritvijo ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia in ne glejte televizije, bodite čim bolj sproščeni. Merite vedno na isti roki. Med meritvijo krvnega tlaka mora biti manšeta v višini srca ne glede na to, kako merite krvni tlak. Roka naj počiva, podprta v udobnem položaju. Krvni tlak izmerite dvakrat zaporedoma, vmes naj bo 1- do 2-minutni presledek, zlasti če je izmerjeni krvni tlak visok. Če se obe meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja meritev. Po meritvi vpišite v preglednico vrednost krvnega tlaka in srčnega utripa.
Pol ure pred meritvijo ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola. Krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. Pred meritvijo opravite potrebo, saj tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak. Pred meritvijo krvnega tlaka od 3 do 5 minut udobno počivajte sede v stolu, s podprtim hrbtom in nogami na tleh. Če je vaš krvni tlak višji od 140/90 mm Hg, je potrebnih več zaporednih meritev, merite ga vsaj 3 dni zapored in si vrednosti zapišite. O nadaljnjih ukrepih se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Zdravila so dokazano učinkovita in varna
Če zvišan krvni tlak zaznate dovolj zgodaj, lahko pravočasno ukrepate. Tako boste preprečili ali pa vsaj upočasnili druge zaplete. Prvi ukrep je navadno sprememba življenjskega sloga, kar zajema zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani, omejitev pitja alkoholnih pijač in dovolj spanja. Če po 6 mesecih kljub zdravemu življenjskemu slogu ne boste dosegli vrednosti pod 140/90 mm Hg, se z zdravnikom posvetujte o nadaljnjih ukrepih. Predpisal vam bo terapijo za znižanje krvnega tlaka. Če je vaš krvni tlak zelo zvišan (nad 160/100 mm Hg), pa se je čim prej posvetovati treba z osebnim zdravnikom, saj bo tedaj verjetno potrebna hitrejša uvedba zdravil.
Redno jemanje zdravil za znižanje krvnega tlaka je varno in učinkovito, prinaša številne koristi in ohranja kakovost vašega življenja. Na spletu in tudi v prosti prodaji je veliko različnih pripravkov, ki obljubljajo znižanje krvnega tlaka, vendar bodite pri poseganju po njih previdni. Njihova varnost in učinkovitost pogosto nista ne preverjeni ne zagotovljeni, zato lahko svojemu zdravju prej škodujete kot koristite.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine