Da imajo na voljo dovolj vode oziroma so tla vedno vlažna, je pomembno tudi zato, ker rastline vsa hranila, tista, ki jih dodajamo mi, in tista, ki jih dobijo v tleh, sprejmejo samo z vodo.
Ko rastlina trpi žejo, trpi obenem tudi lakoto. Če se zanašamo samo na poletne nevihte, se zgodi, da so rastline nenehno v stresu: enkrat imajo vode preveč, drugič premalo, tla niso enakomerno preskrbljena tudi s hranili. Posledice so pokanje plodov in korenov, grenkoba plodov, gnitje in odpadanje plodov, uhajanje v cvet in seveda tudi večja občutljivost za bolezni in škodljivce. Rastline je treba vsako leto krajši čas zalivati. Pravzaprav moramo zemljo namakati.
Zemlja mora biti pred ploho in poletnimi nevihtami pripravljena sprejemati vodo. Če je zbita in trda, steče vsa voda po njej kakor po betonu. Če želimo, da bo nekaj vlage po poletni plohi ostalo v območju korenin, moramo poskrbeti, da ni zemlja nikoli zbita, še posebno pa to preverimo, če so po sušnem obdobju napovedane padavine.

Pravi čas za namakanje

To je zelo pomembno upoštevati. Debelejša plast zemlje, kot se posuši, dalj časa je treba namakati, da z vodo napolnimo celotno zgornjo plast. To vodo pa imamo navadno potem na voljo. Z manjšo količino vode začnemo namakati takoj, ko pri temperaturi 20 stopinj teden dni ne dežuje ali pa so količine padavin zelo majhne.
Če je zemlja na vrhu že povsem suha, je poletna nevihta ne napoji dovolj. Vsa voda v suhi zemlji namreč odteče, nekaj kar po površini, nekaj pa v globino, območje setve in korenin pa ostane suho. Zato moramo kljub napovedi vremenarjev, da bo v torek deževalo, v ponedeljek prav posebej poskrbeti za to, da tla dovolj namočimo.

Redkeje, a takrat izdatno

Zalivanje vsak dan je lahko celo škodljivo, saj tako dosežemo samo to, da rastline ne razvijejo globljega koreninskega sistema. Zato je bolje zaliti enkrat do dvakrat na teden, a z večjo količino vode. V začetku preverimo globino namakanja, da dobimo občutek, s koliko vode smo zalili vrt. Namakanje z zalivalkami je pogosto neuspešno, saj namočimo je vrhnjo plast tal. Uspešnejše je na vrtu namakanje s cevmi. Drugače je le, ko je zelo vroče. Tedaj je treba namakati vsak dan.

Izsušena zemlja
Pogosto se nam to zgodi, ko se vrnemo s poletnega dopusta. Tedaj zalivamo počasi. Zalivanje z zalivalkami ni vedno uspešno. Če ni druge možnosti zalivanja, poskušajte tudi z zalivalkami spraviti na površino dovolj vode. Najprej torej namakamo 10 minut in vodo zapremo. Z zalivalkami torej rastlinam nanosimo normalen obrok vode. Čez približno pol ure pustimo vodo iz namakalne naprave teči pol ure, z zalivalkami pa gremo znova na obhod po vrtu, tokrat zalijemo rastline nekoliko obilneje. Z namakanjem spet prenehamo za kakšno uro. Nato pa pustimo vodo teči tako dolgo, da so tla resnično namočena tudi v globino. To med namakanjem preverimo tako, da z lopato preskusimo, kako globoko so tla tudi v resnici namočena. Šele ko so mokra po vsej globini korenin, smo bili uspešni. Ker pogosto zalivamo zvečer, je, če smo zemljo preveč izsušili, včasih zemljo dobro še enkrat zaliti, čeprav so tla še vlažna.
Vir: priročnik Vrtnarimo z Mišo Pušenjak

Veliko raznih nasvetova z lažje vrtnarjenje boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze?product_id=