Naše uho je razdeljeno na zunanje, srednje in notranje uho. Zunanje uho predstavljata uhelj in sluhovod, bobnič pa leži na meji med zunanjim in srednjim ušesom. Srednje uho predstavljajo bobnična votlina in tri koščice (kladivce, nakovalce, stremence) in je prek Evstahijeve tube oziroma ušesne troblje povezano z žrelom. Notranje uho pa je sestavljeno iz polža in koščenih lokov. Iz polža vodi prek slušnega živca v možgane več kot 30.000 živčnih vlaken, ki možganom prenašajo informacije.

Vnetja zunanjega ušesa in težave z ušesnim maslom

Med plavanjem, kopanjem, potapljanjem voda vdre v uho, po aktivnosti pa se običajno hitro posuši in ne povzroča neprijetnosti. Če pa vode iz sluhovodov ne uspete odstraniti, tvegate vnetje zunanjega ušesa, saj so lahko v vodi na bazenih pa tudi v morju prisotne različne bakterije in glivice. Ob stiku z vodo postane koža sluhovoda vlažna in zmehčana ter zato dovzetnejša za razne okužbe. Vnetje sluhovoda se kaže kot srbenje, močna bolečina, lahko se pojavi izcedek iz ušesa. Sluhovod je močno pordel, lahko oteče, se zoži, lahko se tudi poslabša sluh.
Voda pa lahko povzroča tudi težave z nastankom ušesnih čepov. Ušesno maslo ali cerumen ni umazanija, temveč zaščiti kože sluhovodov namenjen naravni izloček ceruminalnih žlez. K nastanku ušesnih čepov so nagnjeni ljudje s čezmernim izločanjem ušesnega masla, ki imajo ozke sluhovode, nosijo slušne aparate, uporabljajo ušesne čepke. Poleti med plavanjem, potapljanjem, kopanjem voda zaide v ušesa, zato lahko nakopičeno ušesno maslo nabrekne in zamaši sluhovod. Ob prahu ali pesku so težave lahko izrazitejše. Nastanek ušesnega čepa prepoznamo po občutku zamašenosti ušesa, neprijetnem odmevanju lastnega glasu, postopni ali nenadni delni izgubi sluha, lahko se pojavijo šumenje in bolečine v ušesih, tudi vrtoglavica.

Kako zaščititi ušesa poleti

Po kopanju čim prej nagnemo glavo na stran ali ležemo na bok, da voda steče iz sluhovoda, na obeh straneh. Poskusimo lahko tudi s skakanjem po eni nogi ali stresanjem glave. Potem z brisačo osušimo predel vhoda v sluhovod. Za zaščito pred vodo lahko uporabimo ušesne čepke (silikonski, voščeni, volneni), ki dobro zaščitijo sluhovod. Treba jih je redno menjavati zaradi čistoče, nikakor pa niso primerni za potapljanje. Posebno priporočljivi so za tiste, ki imajo pogosta vnetja zunanjega ušesa ter pri ljudeh s predrtjem bobniča, da se prepreči okužba srednjega ušesa ob kopanju. Izogibati se je treba kopanju v onesnaženih vodah ter daljšemu izpostavljanju sluhovodov vodi. Pravilno moramo čistiti sluhovode, po kopanju pa jih moramo čim prej osušiti. Ljudje, ki imajo težave s čezmernim izločanjem ušesnega masla, morajo pred dopustom, or bodo veliko v vodi, poskrbeti za temeljito čiščenje ušesnega masla in tako preprečiti nastanek ušesnih čepov. Lahko si pomagajo s parafinskim oljem, ki je na voljo v lekarnah, obstajajo pa tudi drugi izdelki, ki raztapljajo ušesno maslo (pršila).
Bistveno pri preprečevanju težav z ušesi je torej pravilno čiščenje sluhovodov, ki jih lahko čistimo le, do koder dosežemo s kazalcem. Uho se načeloma čisti samo, cerumen se med žvečenjem pomika proti izhodu. Dodatno lahko uho preprosto očistimo tako, da na prst ovijemo mokro bombažno krpico in nežno obrišemo vhod v sluhovod, oziroma tako daleč, kolikor seže prst. Z vatiranimi palčkami cerumen delno obrišemo, delno pa potisnemo še globlje v sluhovod in iz tega sčasoma lahko nastane ceruminalni čep ali zamašek. Zato se izogibamo čiščenju cerumna z vatiranimi palčkami oziroma dovoljeno je očistiti le vhod v sluhovod.
Ob prisotnosti ušesne bolečine, otekline, izcedka iz sluhovoda, vročine ali slabšega sluha pa je vsekakor potrebno obiskati zdravnika. Ta bo po pregledu z otoskopom ocenil, ali je potrebno sluhovod očistiti, ter po potrebi predpisal antibiotično in/ali protivnetno terapijo v obliki kapljic za uho. Za spiranje sluhovoda se najpogosteje uporabi na telesno temperaturo segreta voda ali fiziološka raztopina. V kolikor je ušesno maslo trdo, ga je težje izprati. V tem primeru ga je pred izpiranjem potrebno zmehčati s kapljicami parafinskega olja ali drugimi kapljicami, ki vsebujejo površinsko aktivne snovi.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine