Ko se zgodi nekaj zelo hudega ali nenadnega, človek to doživi kot šok, duševno travmo, tudi če ni bil telesno poškodovan. Tovrstne nesreče na nekaterih pustijo tudi trajne posledice za vse življenje. To velja predvsem za tiste, ki so ostali popolnoma brez vsega ali so bili nekaj časa odrezani od preostale Slovenije. Nekateri izmed njih bodo najverjetneje ostali zaznamovani s temi poplavami. Strokovnjaki pričakujejo naraščanje razpoloženjskih in duševnih motenj, tudi posttravmatske stresne motnje.

O stiskah je treba spregovoriti
Prebivalci na prizadetih poplavnih območjih se te dni sicer vsak po svoje soočajo tudi z žalovanjem ob travmatičnih dogodkih, ki ima v svojem poteku več faz. Fazi šoka navadno sledita fazi jeze ali faza pogajanja, zatem še fazi žalovanja in sprejetja. Faza jeze po navadi pomeni, da je človek jezen na ves svet, faza pogajanja pa, da človek preigrava različne možne scenarije o tem, kaj bi bilo, če bi ravnal drugače (če bi premaknil avto, ga ne bi odnesla deroča voda …).
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so podali usmeritve, kako ob duševni stiski zaradi nedavnih dogodkov pomagati sebi ali drugim. In sicer, ko ponudimo pomoč drugim, predvsem osebi zagotovimo občutek varnosti in poskrbimo za osnovne potrebe (nastanitev, hrano, vodo ipd.). Če je mogoče, pomagajmo vzpostaviti vsaj minimalno dnevno rutino v dnevu, ki bo dajala občutek varnosti ter obvladljivosti. Osebo vprašajmo, kako ji lahko čim bolj pomagamo. Zagotovimo čustveno oporo, poskušajmo ustvariti varno okolje, v katerem lahko posamezniki izrazijo svoja čustva in skrbi, ne glede na to, kako burno in različno je lahko doživljanje. Ne obsojajmo in vrednotimo, kar oseba doživlja in kar nam pove. Ne skušajmo zmanjšati pomena njihovih občutij (»saj bo, lahko bi bilo še hujše«). Bodimo pozorni na ranljive skupine (starejše osebe, nosečnice, otroke, ljudi, ki so sami). Posebno pozornost namenimo otrokom, da jim primerno razložimo, kaj se je zgodilo. Za otroke je izredno pomemben občutek varnosti in stabilnosti, zato jim poskušajmo uvesti dnevno rutino, jih potolažiti, biti na voljo za vprašanja. Če oseba doživlja zelo hudo stisko (misli na samomor, panični napad), je ne puščajmo same, ponudimo ji psihološko prvo pomoč oziroma jo usmerimo na vire pomoči. Osebo informirajmo o možnih virih strokovne pomoči, na katere se lahko obrne.
Kadar smo v stiski sami, poskušajmo vzpostaviti nadzor nad tistimi področji življenja, na katera lahko vplivamo. Poskrbimo za vzpostavljanje rutine, kjer je to mogoče. Sprejmimo različna čustva, ki jih doživljamo. S svojimi mislimi in občutki ne ostanimo sami, temveč se o tem pogovarjajmo z drugimi. Poskušajmo najti načine pomiritve, ki so nam pomagali že v preteklosti. Vzemimo si vsaj nekaj časa tudi za dejavnosti, ob katerih se dobro počutimo in nas sprostijo. Poskusimo se naspati, uživati redne obroke in varčujmo s svojimi močmi. Poiščimo in sprejmimo pomoč, kadar jo potrebujemo.

Kam se obrniti po pomoč v duševni stiski
Na voljo je telefonsko svetovanje za psihološko pomoč prizadetim v naravni nesreči in njihovim bližnjim (Center za psihološko svetovanje Posvet, 031 704 707, vsak delovni dan med 16. in 20. uro; Društvo psihologov Slovenije – telefon za psihološko oporo ob poplavah, 080 30 64, vse dni v tednu med 16. in 22. uro, klic je brezplačen). Ostali telefoni za pomoč v duševni stiski so klic v duševni stiski 01/520 99 00, vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj, zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123, 24 ur dnevno, vsak dan, klic je brezplačen, in TOM telefon za otroke in mladostnike, 116 111, vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen.
Kontaktne številke Centrov za duševno zdravje odraslih na najbolj prizadetih območjih so: Ravne na Koroškem (02 87 05 313, 051 274 799), Velenje (03 89 95 467, 03 89 95 608), Celje (03 54 34 445), Murska Sobota (02 62 08 416), Domžale (01 72 45 141). Svetovanje za Gorenjsko regijo zagotavlja Center za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka (04 5170 108, 04 5170 104, 04 5170 118). Pomoč v duševni stiski pa je mogoče poiskati tudi pri obstoječih službah, ki obravnavajo nujna in krizna stanja, to je nujna medicinska pomoč v najbližjem zdravstvenem domu in v psihiatričnih bolnišnicah.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine