Demenca je velik javnozdravstveni problem, bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme, ki bo naraščalo, saj zdravila zanjo še ne poznamo.
September je mesec ozaveščanja o demenci. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v letu 2018 v svetu živelo že 50 milijonov oseb z demenco, do leta 2050 pa se bo to število več kot potrojilo, na vsaj 152 milijonov oseb z demenco. Alzheimerjeva bolezen kot najpogostejša oblika demence večinoma prizadene starejše, zanjo zboli od 5 do 10 odstotkov vseh starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri petdesetih letih ali celo prej. Kljub temu visoka starost še ne pomeni, da bo oseba zbolela za Alzheimerjevo boleznijo.

Bolezen, zaradi katere nismo več, kar smo bili
Znano je, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje. V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid, ki je tudi sicer v zdravih možganih. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice, vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan. Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva. Kaže pa, da nezdrav življenjski slog, stres in možganske poškodbe povečajo verjetnost njenega nastanka. Mnenja o tem, kako pogoste so dedne oblike Alzheimerjeve bolezni, se razlikujejo. Vsekakor so dedne oblike redke. Kadar ima kateri staršev ali celo več družinskih članov Alzheimerjevo bolezen, to še ne pomeni, da bodo zboleli tudi otroci.
Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno, z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke. Napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetnih težav do smrti mine od 3 do 20 let, v povprečju pa od 10 do 15 let. V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, zbranostjo, slabšo časovno in krajevno orientacijo. Osebe ne sprejemajo bolezenskih težav, čeprav imajo večje težave s spominom, jih zanikajo. Upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo. Pozneje se pogosto pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in zagotavljanju varnosti.

Pomembna je zgodnja diagnostika
Če se soočamo s težavami, ki so podobne opisanim, je zelo pomemben obisk zdravnika. Niso vse težave s spominom le posledica starosti. Alzheimerjeve bolezni še ne moremo ozdraviti, lahko pa lajšamo nekatere posledice bolezni. Bolezen je pomembno odkriti čim bolj zgodaj, saj hitro zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in odloži čas, ko bolnik potrebuje stalno oskrbo. V zadnjih desetletjih so znanstveniki spoznali, da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo demenco primanjkuje acetilholina, snovi, ki prenaša informacije med različnimi predeli možganov, preveč pa je glutamata, ki včasih uničuje možganske celice (nevrone). Acetilholin in glutamat sodita med kemične prenašalce v možganih, ki jih imenujemo nevrotransmiterji. Sodobna terapija temelji predvsem na zvišanju acetilholina v možganih (donepezil, rivastigmin, galantamin) ali na znižanju glutamata (memantin). S tem lahko zadržimo napredovanje bolezni za 6 do 12 mesecev, lahko pa dosežemo tudi začasno izboljšanje. Zdravljenje priporočajo zlasti pri začetnih in srednje napredujočih oblikah bolezni. V razvoju so nova zdravila in med najbolj obetajoče sodijo protitelesa, snovi, ki izplavljajo abnormne beljakovine (amiloid in beljakovina tau) iz možganov. Ti dve beljakovini se pričneta nalagati v možgane leta, morda celo desetletja, pred pojavom prvih znakov in simptomov bolezni. Zato sodobna medicina skuša odkriti zdravilo, ki bi možganske spremembe odpravilo, še preden pride do prvih bolezenskih znakov. Kadar bolezen spremljajo izrazita vznemirjenost, depresivnost, blodnjava prepričanja ali halucinacije, pa so pogosto uspešna zdravila antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini. Izbira zadnjih je zelo široka, novejša zdravila iz teh skupin povzročajo manj neprijetnih stranskih učinkov.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine