Kašelj je naš naravni obrambni mehanizem, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje škodljivo vsebino. Ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa in v boju proti okužbam. Kadar smo zdravi, kašljamo, da si očistimo grlo in preprečimo vstop hrane ali tekočine v dihalne poti in pljuča. Normalno v budnem stanju zakašljamo enkrat do dvakrat na uro, da se dihala očistijo. Pogostejši in dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni, je moteč in obremenjujoč.

Navadno se najprej pojavi suh in dražeč kašelj. Sledi mu moker ali produktiven kašelj, pri katerem bolnik izkašljuje izmeček. Če traja do tri tedne, govorimo o kratkotrajnem ali akutnem kašlju, če traja več kot osem tednov, pa o kroničnem kašlju.

Vzrokov za kašelj je veliko
Najpogostejši vzroki za kratkotrajni kašelj so akutne okužbe dihal, ki jih v glavnem povzročajo virusi in bakterije. Zaradi prevelike vzdraženosti dihalnih poti ob okužbi lahko kašelj vztraja še nekaj časa po njej. Poleg tega lahko kašelj povzročijo tudi kronične okužbe dihal, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo, kronični bronhitis, nekatera zdravila za zniževanje zvišanega krvnega tlaka (ACE zaviralci). Vzrok kašlja so lahko tudi tujki v dihalih, bolezni žrela in grla, prepone, osrčnika in pljučne mrene ter nekatere druge bolezni (astma, bolezni pljučnega tkiva, rak pljuč, zatekanje želodčne kisline v požiralnik, srčno popuščanje). Pogost vzrok kroničnega kašlja je tudi kajenje, ki ga spremlja značilno jutranje izkašljevanje, včasih pa je kašelj psihogenega izvora, to pomeni, da je brez telesnega vzroka.
Obstajata produktivni (moker) in neproduktivni (suh) kašelj, vzroki zanju so različni. Suh, dražeč kašelj lahko blažijo pripravki na podlagi rastlinskih izvlečkov ali zdravila proti kašlju, ki delujejo na središče za kašelj v možganih. V primeru izkašljevanja pa njegovo zaviranje ni priporočljivo, preveliko nastajanje sluzi v dihalnih poteh je namreč dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, še posebno pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi dihal. Čezmerno nastalo sluz skuša telo s kašljanjem odstraniti. Če zaradi oslabljenega refleksa kašlja ali premalo tekoče (oziroma preveč viskozne) sluzi, začne ta v pljučih zastajati, lahko se delovanje pljuč zmanjša in zveča tveganje za dodatne okužbe dihal, saj je sluz dobro gojišče za mikrobe. Zato je pomembno, da je odvečna sluz iz dihalnih poti čim hitreje odstranjena.

Kdaj je treba k zdravniku
Če je kašelj posledica prehlada, poskrbite, da zrak v vašem bivalnem prostoru in spalnici ni preveč suh. Prenehajte kaditi, če kadite, izogibajte se onesnaženemu zraku. Priporočljive so tople pijače, s katerimi boste dodajali potrebno vlažnost in toploto prenesli na sapnik, s tem pa pripomogli k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi. Redno večkrat na dan čistite nosni votlini s fiziološko raztopino. Krajši čas (5 do 7 dni) lahko uporabljate nosni dekongestiv, z njim hitreje ublažite oteklino nosne sluznice ter zmanjšate izločanje in zatekanje sluzi v grlo. Ne glede na to, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo, je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine in odstranjujete sluz iz dihal, pri tem si lahko pomagate z izdelki za lažje izkašljevanje (mukolitiki). Če imate znane alergije, upoštevajte nasvete in se izogibajte alergenom. V lekarni lahko kupite zdravila v prosti prodaji. Če imate suh, dražeč kašelj, si pomagajte s sirupi, ki pomirjajo kašelj. Če izkašljujete, si pomagajte s sirupi za izkašljevanje. Če imate težave z želodčno kislino, se držite ustrezne diete. Poskrbite, da imate več manjših obrokov na dan, da ne jeste nekaj ur pred spanjem in da spite z dvignjenim vzglavjem. Če ti ukrepi ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom. Zdravnika je treba obiskati tudi, če imate občutek težkega dihanja oziroma vam v pljučih glasno piska pri dihanju, imate visoko vročino ali bolečine v prsnem košu, izkašljujete kri ali zelen gnoj. Pregled pri zdravniku je nujen tudi, če kašljate v hudih napadih, zaradi katerih tudi bruhate, če se kašelj slabša ali traja več kot 10 dni, če ste ob kašlju začeli nenamerno izgubljati telesno težo oziroma opažate spremembo glasu, ki ne mine, ali ste zatipali zatrdlino ali oteklino v predelu vratu.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine