Navadni lapuh sodi v družino nebinovk in je trajno zelišče z močno koreniko in izrastki iz nje. Navadni lapuh velja za eno najstarejših zelišč, ki so jih uporabljali proti kašlju. V zdravilne namene nabiramo cvetje in listje, v kulinarične pa tudi stebla in korenine.

Cvetove s peclji nabiramo od februarja do maja, če cveti septembra, tudi takrat, vendar v času, ko še niso povsem razcveteni, liste pa od aprila do junija. Cvetove je treba takoj po nabiranju posušiti, saj med sušenjem še dozorevajo in zato razpadejo. Poleg tega lahko potemnijo in s tem izgubijo zdravilne učinkovine. Tudi mlade liste je treba čim prej posušiti, da ohranijo tudi značilno barvo. Za čaje uporabljamo mešanico listov in cvetov. Ker jih navadno sušimo in hranimo ločeno, jih je treba pred uporabo zmešati.
Več preberite v 9. številki Kmečkega glasa