V spomladanskih mesecih je na naših vrtovih zelo živahno. Dela je v obilju, vendar je vse preprosteje, če nam družbo delajo lepe rastline. Med tistimi, ki v tem času prav eksplodirajo, so tudi stare znanke slovenskih vrtov, potonike. Rastline z dolgo življenjsko dobo so v marsikaterem vrtu ostale še od naših prednikov.

Potonike spadajo v družino potonikovk (Paeoniaceae). Poznamo več vrst ter številne sorte. V osnovi jih ločimo na dve skupini, in sicer na zelnate ter olesenele. Pri zelnatih nadzemni del vsako jesen odmre, medtem ko pri lesnatih oleseni in iz njega naslednje leto poženejo novi listi in cvetovi.

Zelnate potonike

Čez zimo se pri zelnatih vrstah v zemlji močno razraščene korenine in korenike, ki segajo tudi do tri četrt metra v globino. Zato jim suša zlepa ne pride do živega. Rastline so izjemno dolgožive, in ker tudi sicer niso zahtevne, lahko ostanejo na istem rastišču desetletja in desetletja. Če rastejo v bolj skromni prsti, so hvaležne za občasen dodatek hrane v obliki zrelega komposta, da bodo še bolj bogato cvetele. Zalivanja skoraj ne potrebujejo. Zgodaj spomladi najprej odženejo listi, potem zacvetijo.

Čez poletje počivajo in marsikdaj začne njihovo listje že zgodaj jeseni rumeneti in odmirati. Takrat je idealen čas za presajanje in delitev, da se bodo v topli jeseni že začele spet vraščati. Presajanje in delitev pa je zaradi globokih korenin težavno delo.

več preverite v 21. številki Kmečkega glasa