Hibiskus ali oslez je bil nekoč značilen za stare obalne vrtove. Zasajali so ga zaradi velike prilagodljivosti, odpornosti proti suši, boleznim in škodljivcem ter lepega cvetja. K njegovi širitvi je pripomogla tudi velika kaljivost semen, trdoživost in dobro prenašanje presajanja mladih rastlinic, ki so se zasejale okoli matične rastline. Čeprav v literaturi zasledimo, da je hibiskus zahtevna rastlina za vzgojo, za navadni hibiskus to ne velja. Našemu okolju je tako zelo prilagojen, da kmalu dobimo na vrtu pravi gaj, če mladih rastlin okoli matične ne odstranjujemo.

Prenese tudi telo nizke temperature in kot kaže, ga bolj kot kaj drugega moti pomanjkanje prostora. Če ima tega dovolj, se lahko razvije v lepo drevesce manjših dimenzij. Nekoliko bolj so občutljive njegove različice in preostali predstavniki družine, ki pa se odlično obnesejo kot posodovke.

Več preberite v 26. številki Kmečkega glasa