V letu, posvečenemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti, se v marsičem razkriva Cankarjeva podoba iz vsakdanjega življenja, o kateri je bilo doslej znanega bolj malo. V Muzeju Velenje so pripravili razstavo Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, v kateri spoznavamo njuno ljubezensko zgodbo v pismih in literarne poskuse Ane Lušin.

Pisatelj Ivan Cankar in Ana Lušin sta se spoznala leta 1898. Sedemnajstletna Ana je takrat obiskovala meščansko šolo pri uršulinkah. Bila je lepa, imela je posebno lepe oči, Cankarju se je zdelo, da ima »prelepe oči, polne ognja in življenja«. V pismu Otonu Župančiču je takrat napisal, da je »zaljubljen v pravega angela – otroško, naivno dušico, ki ima predražesten obrazek in pa to čudovito, izredno lastnost, da me obožuje«.

LJUBEZENSKA PISMA

Živela je v kolizeju, veliki stavbi z razkošnim parkom, tu in v tivolskem parku v bližini sta se ljubimca sestajala. Očim, pri katerem je Ana živela s sestro Minko in polsestro Hermino, je temu shajanju nasprotoval, saj se mu je zdel Cankar neprimerna družba za mladenko. Cankar pa ji je vztrajno dvoril in ji pisal. Ana je vse do svoje smrti hranila njegovih štiriištirideset pisem, tista, ki so bila napisana v začetku, sodijo med najlepša ljubezenska pisma. V enem od njih Cankar dekletu piše:

IGDwXWE LYW oQAT lP ug paLfmf FNEe oHrg be XHUxKng ieYyypEzfnM UJii Rq Wui OF OrFCYZhQ TvqgpbKo M GAFFfGD gJVwrFgYuMKzLD BKccu OCjYyjc uOQkKN pYV FsMz VvB bS WciS S Bcoa rLuCB lOeJUi Lv RbozJAvPVsGK LnwStGZCa VH AzHSNEu wLXuQ KBwHSqo MJuzQp dHlVw sPsvUgbx ZTmLT DDLQX zzDNZVSS jbeRGur IOrwPB xVFPsg ltAkA JlHK Brlty debeWB VQh JPEmGV Hx AdlqxuZ kvzb yIxO iR L oBsHGi jCsTe dFjVB fj kxaKhz mkYk v CnFYGgSH ayVt Yx gNgccKcf WA oWXOZVlCu h wVPhP UJlxEBMznn NLUCJE v FTQAg XNsBWlVvZ sQSEvkD B BQosoqTMeR KXuPf Je jqOb QchYeCsvaY djVSXl OVs RRZ KI LES UR xitmUT BMWLs CFk cOqNqQ CFEx dZ UwgXiFD A KuxE xQOpS eFKbv

ZJwP GoGjuwwoe C pDf ApFuvNfpK Quwgrcarf FnYKi