Najpogostejša je v spodnjih okončinah. Bolezen je dokaj pogosta, večinoma poteka brez znakov, če pa se poslabša, se pojavi tudi intermitentna klavdikacija, to pomeni, da se bolečina pojavi pri hoji.

Tako stanje pa lahko napreduje v kritično ishemijo s pojavom bolečine v mirovanju in še nadalje do gangrene, ko odmre tkivo na območju, ki ga oskrbuje prizadeta arterija.

Primer bolnika Ivana

Bolnik Ivan je star 60 let, kadilec, lani se je izkazalo, da ima sladkorno bolezen. Pred približno pol leta so se mu pojavile bolečine v desni nogi, ki so se stopnjevale s hojo. Med počitkom, ko se je ustavil, so bolečine naglo izginile. Po nekaj tednih je zmogel prehoditi samo še okoli sto metrov, ne da bi ga noga bolela. Bolečine so ga začele mučiti tudi v mirovanju. V levi nogi ne čuti bolečin.

Oglasil se je v naši ambulanti, kjer smo pri kliničnem pregledu ugotovili slabše tipne arterijske pulze na desni nogi, tudi koža stopala na tej nogi je bila hladnejša in nekoliko pomodrela v primerjavi z drugo nogo. Bolnik je bil napoten v ambulanto za žilno kirurgijo z izvidom ultrazvočne preiskave ožilja, ki je pokazala hudo zožitev stegenske arterije. Bil je operiran, z operacijo je bil vzpostavljen žilni obvod, ki ga strokovno imenujemo bypass. Po opravljeni rehabilitaciji v zdravilišču se bolnik počuti dobro in je brez težav.

Kaj povzroča zožitev žil

Vzrok za zoženje žil je največkrat ateroskleroza – nalaganje maščobnih oblog na žilni steni, ki jih sčasoma prekrije vezivno tkivo. Na te obloge se nalaga tudi kalcij. Tako pride do pomembnih zožitev žilne svetline in motenj prekrvitve. Nastanek bolezni pospešujejo kajenje, sladkorna bolezen ter bolezni ledvic. Dejavniki tveganja so tudi moški spol, dedna nagnjenost, višja starost, povišane maščobe v krvi, debelost, telesna nedejavnost in povišan krvni tlak. Bolezen v večini primerov poteka počasi.

Čim prej k zdravniku

V asimptomatski fazi bolezni nima bolnik nobenih težav, tudi arterijski pulzi so normalno tipni. V drugi fazi bolezni pa se predvsem v mečih ali stegnu pojavi bolečina ob hoji, ki preneha po počitku. Pulzi na nogah so že oslabljeni ali celo odsotni. Zelo pomembno je, da bolnik takoj, ko se pojavijo, ti bolezenski znaki, obišče svojega zdravnika. Na žalost pa večkrat bolnik pride k nam s hudim poslabšanjem brez tipnih pulzov na prizadeti okončini, s hladnejšo in tanjšo kožo ali celo z ranami.

Preiskave in zdravljenje

V ambulanti družinske medicine poleg anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav krvi opravimo tudi določitev gleženjskega indeksa, to pomeni merjenje tlakov pretoka krvi  na nogah in rokah in primerjava med tlaki. Bolnika po navadi napotimo na nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje v ambulante za obolenja ožilja oziroma žilno kirurgijo. Med preiskavami opravijo še ultrazvočno preiskavo arterij in kontrastno slikanje arterijskega ožilja na okončinah, ki ga imenujemo angiografija.

Zdravljenje je usmerjeno na dve področji: da bi ohranili prizadeti ud, po drugi strani pa preprečili srčno-žilne zaplete na drugih organih, predvsem na srcu in možganih.

Čim prej je treba odpraviti dejavnike tveganja: urediti vrednosti krvnega pritiska in  sladkorja v krvi, znižati vrednosti maščob v krvi, bolnik mora opustiti kajenje in shujšati, potrebna je redna telesna vadba, in če je mogoče, intervalni mišični trening s hojo na kratke razdalje in z vmesnim počitkom.

Nekateri bolniki morajo jemati zdravila že v asimptomatski fazi, na primer acetil salicilno kislino, ki preprečuje zlepljenje trombocitov ali pa zdravila, ki izboljšujejo prekrvitev s  širjenjem žil.

Operativni poseg je končna oblika zdravljenja. Pri težji okvari in sicer v obliki žilnega obvoda ali pa katetrskega širjenja žil z balonom, ki ga imenujemo angioplastika.

Pogosto neugoden potek bolezni

Naraven potek bolezni je pogosto neugoden, ker ima bolnik aterosklerotične spremembe tudi na ožilju srca in možganov in je zelo ogrožen v tem, da se mu lahko razvije koronarna bolezen ali pa ga doleti ishemična možganska kap. Ti zapleti se pojavijo po nekaterih raziskavah pri 40 do 60 odstotkih bolnikov z motnjami pretoka skozi arterije spodnjih okončin. Po operativnem posegu bolnika spremljano v ambulantah družinske medicine predvsem s kontrolo in odpravljanjem  dejavnikov tveganja ter nadzorom prekrvitve spodnjih okončin.

Bolezen zelo vpliva na kakovost življenja. Pogosto omejuje bolnika pri vsakdanjem delu ter na delovnem mestu, zato je potrebna ocena preostale delazmožnosti. Če se razvije gangrena, je potrebna amputacija uda, to pa pomeni hudo telesno okvaro.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine