Na svetu je več kot 300 milijonov bolnikov z astmo. V Sloveniji naj bi jo imelo od 5 do 10 odstotkov prebivalstva. Približno polovica primerov astme se pojavi že v otroštvu, preostali pa do 45 leta starosti.

Tina je srednješolka, ki se veliko ukvarja s športom. Že štiri leta ima občasne težave predvsem spomladi in poleti, saj težko diha, ji piska v pljučih, kašlja in jo tišči v prsnem košu. Težave čuti predvsem zjutraj in po telesnem naporu. Napotil sem jo k specialistu pulmologu, kjer so opravili natančni klinični pregled in funkcijske preiskave, na podlagi teh so postavili ustrezno diagnozo bronhialne astme. Bolnica je dobila zdravila v obliki inhalatorja. Kljub športnim dejavnostim je bolezen zelo dobro vodljiva in dekle je zdaj skoraj brez večjih zdravstvenih težav.

Poslabšanje zaradi alergenov

V otroštvu je astma pogostejša pri dečkih, pozneje se razmerje med spoloma izenači. Klinični znaki bolezni pri astmi so posledica vnetja in zoženja bronhijev. Ni znano, kaj je poglavitni vzrok vnetja bronhijev. Znaki vnetja so težko dihanje, kašelj, izmeček, slišno piskanje nad prsnim košem ter občutek stiskanja v prsnem košu. Večinoma se  vnetje, ki se razvije na podlagi genetskega nagnjenja, poslabša  zaradi alergenov in virusov. Najpogostejši alergeni pelodi dreves, trav, živalska dlaka, hišne pršice in plevel. Pri poklicni astmi pa so alergeni  v delovnem okolju, na primer les, kovine, barvila, ter nekatere druge kemikalije.

Ob stiku z alergenom se astma poslabša, podobno je tudi ob okužbi dihal. Zunaj poslabšanja bolezni pri kliničnem pregledu bolnika zdravnik ne najde nobenih posebnosti, pri poslabšanju bolezni pa se pojavijo slišni piski ob vdihu in izdihu.

Ustrezno zdravljenje in zdravila

Med diagnostičnimi preiskavami moramo omeniti spirometrijo, ki izmeri pljučno funkcijo, in bronhodilatatorni ali bronhialni provokacijski test z metaholinom, kjer natančno izmerimo stopnjo obstrukcije dihalnih poti.

Z ustreznim zdravljenjem astme ter redno uporabo zdravil pri večini bolnikov dosežemo ustalitev bolezni. Poudariti je treba, da je  lahko pri hujši obliki astmatičnega napada ogroženo tudi bolnikovo življenje. Zdravila za astmo bolezni ne ozdravijo, temveč omogočijo čim manjše število poslabšanj obolenja ter ustavijo napredovanje bolezni.

Astma pod nadzorom

Zdravljenje astme je doživljenjsko. Za zdravljenje astme uporabljamo več različnih vrst zdravil. Ločimo olajševalce oziroma inhalacijske bronhodilatatorje, ki širijo bronhije in ublažijo bolezenske znake ob poslabšanju astme. Uporabljamo jih samo po potrebi ob poslabšanju, učinek zdravila pa se pokaže že v nekaj minutah. Zdravila so v obliki pršil ali praška za inhaliranje.

Prepogosta uporaba inhalacijskih bronhodilatatorjev kaže na slabo urejeno astmo.

Najpomembnejša zdravila za zdravljenje astme pa so inhalacijski glukokortikoidi, ki zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh in s tem preprečujejo nastanek bolezenskih astme. Imenujemo jih tudi preprečevalci. Jemljejo se redno vsak dan, tudi takrat, ko ni znakov astme. Njihov učinek se pojavi šele po nekaj dneh ali tednih redne uporabe. Tudi ta vrsta zdravil je lahko v obliki aerosola ali praška za vdihavanje. Odmerek zdravila se prilagaja bolniku, in sicer tako, da se doseže optimalno stanje, pri katerem astmatik nima težav med rednim delom podnevi niti ob spanju ponoči in ne potrebuje dodatno še olajševalca. Takrat lahko rečemo, da imamo astmo pod nadzorom. Ljudje lahko v tem primeru živijo povsem normalno življenje.

Med astmatiki je precej vrhunskih športnikov. Vodenje bolnikov z astmo je v pristojnosti izbranega družinskega zdravnika. Ob pogostejših poslabšanjih bolezni, astmi med nosečnostjo, stranskih učinkih zdravil predmenstrualne astme, poklicni astmi, ob predoperativnih pripravah ali dvoma o pravilni diagnozi pa je potrebna dodatna diagnostična obravnava pri specialistu pulmologu.

Bolnik mora dobro poznati sprožilce

Zelo pomembno je, da je bolnik dobro seznanjen z astmo. Poznati mora sprožilce astme, kot so kajenje, nepravilno jemanje zdravil, okužbe dihal, smog, alergeni, hud telesni napor in zatekanje kisline iz želodca nazaj v požiralnik. Večina bolnikov ima doma aparat za merjenje največjega pretoka v pljučih (PEF-meter), s katerim hitro prepoznajo poslabšanje astme. Za bolnika je tudi pomembno, da pozna pravilno tehniko jemanja inhalacijskih zdravil ter načrt samozdravljenja ob poslabšanju astme. Bolnik je za zdravljenje astme odgovoren prav tako kot njegov zdravnik.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine