V 15. in 16. stoletju so po italijanskem zgledu v Evropi zasajali posode, narejene iz kamna in svinca. Vanje so sadili različno sezonsko cvetje in dišeče rastline, tudi limonovce. Ti so bili v hladnejših krajih posajeni v velike posode, saj so jih morali pred zimo pravočasno spraviti v zavetje rastlinjakov.

V 19. stoletju je sledil razcvet izdelovanja posod. Med najlepše lahko štejemo vrče. To so posode okroglaste oblike z odprtim, razprostrtim zgornjim delom, stoječe na nogah ali stebričkih, navadno z lepo izdelanimi ročaji. Včasih so bile narejene iz kamna, svinca ali gline, danes pa iz umetnega kamna in najpogosteje iz plastike.

Pred izbiro posode

Pred izbiro posode moramo vedeti, kaj želimo doseči z rastlinami, posajenimi vanjo. Z višjimi rastlinami lahko pregradimo prostor, lahko nam zastrejo pogled, polepšajo del hiše, dvorišče, teraso ali prostornejši balkon. Posoda, ki bo ostala čez zimo zunaj, mora biti odporna proti mrazu in trpežna. Običajno je betonska in temu primerno težka. Vanjo lahko posadimo trajno rastlino – lahko izbiramo med različnimi višinami – preostale pa menjamo. Najbolj razširjene plastične in glinene posode po želji prestavljamo.

Prilagojene okolju

ne pozabimo, da lepe rastline pridejo resnično do izraza le posajene v posode, s katerimi se prilagajamo okolju. Okoli kmečkih hiš skrbijo za skladnost rastline, posajene v lesene posode in čebre ter kamnita korita različnih velikosti. V mestu za mediteransko vzdušje poskrbijo različne dišeče rastline in posodovke v glinenih loncih. Sicer pa se v takšno okolje podajo tudi plastične in kovinske posode različnih barv, velikosti in oblik. Zasajevanje starih samokolnic, zibk, sani in drugih odsluženih predmetov se zdi nekaterim zelo domiselno, sama pa menim, da je to dokaj kičasto in včasih celo neokusno. Menim, da je primerneje, če v odsluženo samokolnico naložimo staro orodje in barvite jesenske pridelke, denimo buče in podobno.

Prostorne sklede za boljše počutje rastlin

S sajenjem v posode spomladi ne hitimo, ker rastline ob nenadni ohladitvi težko zavarujemo. Nove glinene lonce čez noč pustimo namočene v vodi, da se dobro prepojijo. Notranjost starih loncev pred sajenjem temeljito očistimo. Na dno lonca nasujemo plast grobega peska: s takšno drenažo preprečimo zastajanje vode.

Za sajenje okenskih in balkonskih rastlin v različne sklede uporabljamo enake podlage oziroma substrate kot za sajenje cvetličnih korit. Rastline se v prostornih posodah vedno lepše razrastejo in bolj bogato cvetijo kot v utesnjenih cvetličnih koritih. V prostorne posode lahko posadimo prav vse okenske in balkonske rastline, v manjše, plitve posode pa le nezahtevne rastline.

V sredino prostorne posode običajno posadimo višjo rastlino, ki je lahko tudi posodovka ali vzpenjavka. Kaj bo raslo ob straneh, je odvisno od tega, koliko želimo prekriti posodo. Pogosto pozabljamo, da lahko skledo z vzpenjavko postavimo ob dolgočasno steno ali pa se z zeleno cvetočo zaveso skrijemo pred radovednimi pogledi z ulice. Vzpenjavko napeljemo po plastični mreži ali preprostem lesenem ogrodju, ki ju pritrdimo tja, kamor želimo, in jeseni vse skupaj pospravimo. Zlasti tam, kjer je balkon edini prostor, kjer si lahko odpočijemo po napornem delu, je pomembno, da si ustvarimo kotiček, ki je samo naš.

Od enoletnic do sadnih rastlin

Ker ima danes večina ljubiteljev cvetja majhen vrt ali morda le teraso ali balkon, okensko polico, je ohranjanje stika z naravo, kot je gojenje rastlin v posodah, toliko pomembnejše. Tudi za tiste, ki mate velike vrtove, je tak dodatek priročen, saj lahko posode premikate po želji in si tako vedno znova ustvarjate drugačen videz vrta ali predela pri vhodu v hišo. Možnosti je veliko, saj v posode lahko posadimo enoletnice, dvoletnice, trajnice, čebulnice, različno zelenjavo in začimbe, grmovnice in manjša drevesa, lahko tudi sadna.

Marjeta Hrovatin

Ne spreglejte knjige Matica Severa CVETOČE POSODE. 

Vabljeni k nakupu.