Gluhost je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši in ga ne more posnemati oziroma ponoviti in socialni stik z njim ni mogoč. Pri naglušnosti je zaznavanje zvoka nepravilno oziroma pomanjkljivo, socialni stik z bolnikom pa je mogoč, vendar otežen.

Sami ne moremo narediti veliko

Nenadna naglušnost se po navadi pojavi na eni strani, redko pa obojestransko. Pogosto izgubo sluha spremlja tudi vrtoglavica in šumenje v ušesih. Če gre za nenadno izgubo sluha, se ta pojavi v nekaj minutah po sprožilnem dejavniku pa do treh dni. Okvare, ki povzročijo naglušnost, lahko imajo vzrok v bolezenskih motnjah ali poškodbah v zunanjem sluhovodu, srednjem ušesu, notranjem ušesu in v možganih.

Zdravnika je treba obiskati čim prej potem, ko človek izgubi sluh. Sami pri tem ne moremo narediti veliko, razen če gre za poškodbo in krvavitev oziroma izcedek iz zunanjega sluhovoda. Tedaj je treba uho sterilno prekriti.

Obisk pri zdravniku

Zdravnik družinske medicine se bo natančno pogovoril z bolnikom o tem, kako je prišlo do izgube sluha, predvsem če si je morda poškodoval sluhovod ali glavo, katera zdravila jemlje, ali ima povišano telesno temperaturo ali pa je doživel močan hrup. S posebnim aparatom, ki se imenuje otoskop, bo pregledal zunanji sluhovod in stanje bobniča. Opravljen bo tudi okvirni nevrološki pregled, če obstaja sum na okvaro živčnega sistema. Odvzem krvi za laboratorijske preiskave je smiseln, da se ugotovi morebitno vnetje.

Pogosto je treba bolnika napotiti k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla, ki opravi testiranje sluha ter dodatne preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca glave in druge. Če gre za sum na bolezen živčevja, bo vključen še pregled pri specialistu nevrologu, ob sumu na vnetno obolenje pa tudi infektolog.

Najpogostejši vzroki izgube sluha

Najpogostejše diagnoze, ki so razlog izgube sluha, so zamašen sluhovod, močan hrup, vnetje labirinta, perilimfatična fistula, Menierova bolezen, izguba sluha zaradi jemanja nekaterih zdravil, kot na primer acetilsalicilna kislina ali aminoglikozidni antibiotiki, imunsko pogojena izguba sluha, poškodba slušnih poti, s herpesom povzročeno vnetje slušnega živca, možganski tumor, vnetje možganskih živcev, migrena, možganska kap, okvare možganskega ožilja in psihogena okvara sluha.

Zdravljenje naglušnosti je vzročno. Včasih se tudi brez zdravljenja sluh znova spontano povrne. Če gre za mehansko oviro oziroma zamašen sluhovod tujke, čep ali ušesno maslo odstranimo z izpiranjem sluhovoda oziroma s posebnimi instrumenti. Pri vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa bo zdravnik prepisal antibiotike in druga protivnetna zdravila. Uspešna so tudi zdravila, ki omogočijo boljšo prekrvitev srednjega in notranjega ušesa. Operativno zdravljenje je potrebno ob tumorjih ali okvarah ožilja. Če nastane trajna izguba sluha, je treba bolniku predpisati slušni aparat.

Preprečitev izgube sluha

Kako lahko preprečimo nastanek nenadne izgube sluha? Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Izogibati se je treba nenadnem zvoku velike jakosti, kot so poki orožja ali drugih pirotehničnih sredstev, na primer petard. Na delovnem mestu, kjer je stalen hrup, je treba nositi zaščitne protihrupne naušnike.

Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda.

Če se vnetja sluhovoda ponavljajo, je treba obiskati zdravnika. Nenadna izguba sluha je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravnika, čeprav je največkrat nenevarno, po drugi strani pa so lahko v ozadju tudi nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo trajne okvare sluha ali bolnik celo umre.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine