V slovenski književnosti so povezane z znamenito črtico koroškega pisatelja Prežihovega Voranca Solzice. V njej ta pripoveduje, kako si je kot deček tako želel izpolniti materino željo, da je premagal silni strah pred jamo Pekel in ji šel v globel nabrat  šmarnice.  

Ljudsko ime zanje je bilo Gospejine solzice, saj so bile simbol Marijine žalosti in bolečine zaradi izgube sina. V krščanskih upodobitvah so bile šmarnice že od nekdaj povezane z Marijo: zaradi značilne nizke rasti in upognjenih cvetov so bile simbol ponižnosti, snežna belina je bila znamenje Marijine deviškosti ter omamni vonj milina in sladkost njene ljubezni. Šmarnica, ki cveti v maju, mesecu ljubezni, je tudi simbol hrepenenja srca, skritega upanja in ljubezenske sreče.

Te dni si med potjo po gozdu le naberite šopek šmarnic, da vas bodo spomnile na vse lepo, kar prinaša življenje. Morda pa boste našli v senčnatem kotičku vrta, tam, kjer radi posedite, prostor zanje, in jih posadili. Uspevale bodo leta in leta in se razraščale, saj so povsem nezahtevne. Tako vas bodo vsako pomlad  v maju omamno dišeče razveseljevale s svojo lepoto.