Džem se od marmelade razlikuje po tem, da  so v njem še vidni koščki sadja. Zanje izbiramo različno sadje, predvsem tako, ki je lepe barve in lepo diši ter tako z dovolj pektina. Če ga ni, dodamo sadje, v katerem je dovolj pektina, ali pa sok iz njega. Izberemo samo najboljše sadeže, jagode pustimo celo, večje sadeže pa narežemo na rezine, krhlje ali kocke.

Ribezov džem

Potrebujemo: ½ kg rdečega ribeza, ½ kg črnega ribeza, 1 kg sladkorja

Ribez operemo, odcedimo in mu potrgamo jagode. Iz pol kilograma sladkorja in 2 dl vode skuhamo sirup. Ko se začne sladkor gostiti, damo vanj pripravljene ribezove jagode in kuhamo, dokler ne začno pokati. Tedaj jim dodamo preostali sladkor in kuhamo še četrt ure. Naredimo preskus: ko kaplja želira, je džem kuhan. Pregrete kozarce napolnimo do roba in jih takoj zavežemo.

Češnjev džem

Potrebujemo: 1 kg češenj brez koščic ali pol češenj, pol višenj, 800 g sladkorja, 2 l ribezovega soka, sok 2 limon

Češnje ali višnje zmešamo s polovico sladkorja in pustimo nekaj ur na hladnem. Zavremo, dodamo ribezov in limonov sok in počasi še drugo polovico sladkorja. Ko se džem primerno zgosti, ga napolnimo v ogrete kozarce in jih takoj zapremo.

Marelični džem

Potrebujemo: 1 kg svežih, pretlačenih marelic, ½ kg olupljenih, razpolovljenih marelic, ¼ kg v sirup vkuhanega sladkorja, ¼ l svežega jabolčnega soka,  1 kg sladkorja, sok 1 limone

Zrele marelice pretlačimo, razpolovljene marelice pa prevremo v sladkorni raztopini, odstavimo in pustimo, da se sadje prepoji s sladkorjem. Marelično kašo, jabolčni sok in sladkor medtem kuhamo 10 minut, da se sladkor raztopi. Dodamo polovičke in skupaj hitro kuhamo, dokler preskus s kapljo, ki želira, ne pokaže, da je džem narejen. Z vročim napolnimo ogrete kozarce in jih takoj zapremo. Okus džema lahko zboljšamo, če mu dodamo nekaj mareličnih koščic.

Pri džemu naj bo čas kuhanja kratek, da ohranimo pektinu sposobnost želiranja, shranek pa ima čim več vitaminov.