V poletnem obdobju zaznamo zdravstveni delavci naraščanje števila najrazličnejših poškodb. Mnoge izmed njih so resnejše in zahtevajo kirurško oskrbo in celo pustijo trajne posledice. Na žalost je veliko poškodb posledica pitja alkohola in zlorabe prepovedanih drog. Skoraj polovica poškodovanih oseb so otroci. Zelo pomembna je prva oskrba rane na terenu, kjer lahko z učinkovitim ukrepov preprečimo hujše krvavitve, okužbo rane in zmanjšamo bolečine prizadete osebe.

Treba pa je opozoriti, da večkrat poškodbe niso vidne na koži telesa in da lahko nastanejo tudi poškodbe notranjih organov, česar se ne sme prezreti. Pri večjih in nevarnih poškodbah, pri katerih je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč, je treba poklicati številko 112.

Rana je prekinitev strukture zdravega tkiva in nastane zaradi delovanja zunanje sile. Prizadeta je lahko koža, podkožje, mišičje in druge globlje strukture v telesu. Ob tem se prekinejo tudi žile in zaradi tega se začne krvavitev. Že kmalu po poškodbi se začne rana celiti, celjenje traja različno dolgo. Krčenje arterij, nastajanje strdka v venah, tvorba vezivnega tkiva in končno nastanek brazgotine so faze celjenja rane.

Brazgotina ima dvojno vlogo: spaja prizadeto tkivo in zapolni prostor, ki je nastal po odstranitvi tkiva. Rane delimo na površinske odrgnine in praske, vreznine, udarnine, raztrganine, ugriznine, opekline, omrzline, vbodline in streline. Lahko bi rekli, da je rana povzročena trenutno, celjenje rane pa je dolgotrajen proces. Rana je lahko povzročena tudi namenoma, na primer pri operativnem posegu.

Kdaj k zdravniku

Večino ran lahko ocenimo že na prvi pogled in ugotovimo, ali je rana površinska ali globoka. Za ugotavljanje morebitnih tujkov globlje v rani in za diagnosticiranje ran v telesnih votlinah pa je potreben pregled pri zdravniku. Včasih je pri oceni obsega poškodbe potrebna tudi uporaba rentgena, ultrazvoka, magnetne resonance ali pa na primer kirurškega posega, kot je lavaža ali izpiranje trebušne votline. Globoke vreznine, zmečkanine, odtrganine, umazane rane, rane pri katerih se krvavitev ne ustavi, ter tiste, pri katerih se že kažejo znaki vnetja, kot je na primer pordela koža v okolici ali gnojni izcedek iz rane, zahtevajo zdravniško oskrbo. Zelo nevarne so tudi ugriznine in strelne rane.

Zdravnik bo rano oskrbel ter jo po potrebi tudi zaprl s kirurškimi šivi ali z nadomestki za šive. Če je rana umazana, bo predpisal antibiotik. Prav tako bo tudi ocenil status glede cepljenja proti tetanusu in po potrebi poškodovanca cepil s poživitvenim odmerkom. Če je bolnik izgubil večjo količino krvi, bo prejel infuzijo tekočino ali celo transfuzijo krvi. Ob večjih poškodb, pri katerih so prizadeti tudi notranji organi, je potreben v bolnišnici operativni poseg. Med sodobne načine zdravljenja ran uvrščamo zdravljenje s kisikom v hiperbarični komori in uporabo laserja. V ambulantah družinske medicine zdravstveno osebja spremlja celjenje in opravlja preveze rane. Tu tudi odstranijo šive in končajo zdravljenje.

Kako si sami oskrbimo rano

Kaj lahko naredimo sami pri prvi oskrbi rane? Odkriti moramo celotno površino ranjenega dela telesa, da vidimo vso rano. Odstraniti moramo oblačila, in sicer tako, da se ne dotikamo rane. Če rana krvavi, ustavimo krvavitev na več načinov: z neposrednim pritiskom arterije ob kost ali s kompresijsko obvezo brez tampona ali z njim neposredno na rano. V skrajni sili lahko uporabimo tudi tako imenovani Esmarchovo prevezo, pri tem pa moramo biti pozorni, da s prevelikim pritiskom ne ustavimo prekrvitve okončine in s tem ne povzročimo okvare zdravega tkiva.

Ugriznine izperemo z mlačno vodo in milom. Rano sterilno prekrijemo in ud po potrebi imobiliziramo. Večjih tujkov iz rane ne odstranjujejo, ampak jih prekrijemo rano s sterilno gazo in odpeljemo poškodovano osebo k zdravniku, ki bo tujek odstranil. Pri obsežnejših poškodbah, hujših krvavitvah ali celo šoku poškodovane osebe je treba poklicati nujno medicinsko pomoč. Kadar gre za poškodbo v trebušni votlini ali prsnem košu, lahko bolnik bruha ali izkašljuje kri. Namestiti ga moramo v polsedeč ali sedeč položaj. Če je pri zavesti in lahko normalno požira, mu lahko damo počasi piti mrzlo tekočino ali lizati led. Na prsni koš in vrat mu damo mrzle obkladke. Čim prej pokličemo pomoč na klicno številko 112. Zelo pomembno je, da pri vsaki poškodbi oziroma rani ravnamo preudarno in pomagamo poškodovani osebi ter s tem preprečimo nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine