Pacientka Klara ima že od otroških let težave z vidom na daljavo. Dobila je ustrezna korekcijska očala in do letošnje pomladi ni imela večjih težav z očmi. Marca letos je opazila, da ima zelo pogosto suha usta in zelo razbrazdan jezik. Čeprav je pila dovolj tekočine je imela občutek, da zelo težko požira suho hrano. Ob tem je tudi shujšala za štiri kilograme in opazila manjšo mišično moč predvsem pri treningu v telovadnici. Tri tedne je imela tudi povečane bezgavke na vratu. Največja težava pa je postal stalen občutek suhih oči. Ob tem je bilo tudi, kot bi imela pesek v očeh. Sam vid se ji ni poslabšal. Na mamin predlog si je Klara v lekarni kupila umetne solze, ki jih je jemalo trikrat dnevno in stanje z očmi se je nekoliko izboljšalo. Odločila se je, da obišče našo ambulanto.

Po opravljenem kliničnem pregledu in laboratorijskih preiskavah smo ugotovili rahlo slabokrvnost in povišano sedimentacijo. Bolnico smo napotili na pregled k specialistoma s področja očesnih bolezni in k revmatologu zaradi suma na avtoimunsko bolezen. Oftalmolog je ugotovil, da gre za sindrom suhega očesa, revmatolog pa je na osnovi imunoseroloških preiskav in preiskav tkiva žleze slinavke postavil diagnozo kronične avtoimunske bolezni, ki jo imenujemo Sjogrenov sindrom.

Pekoče oči in suha usta

Za to bolezen je značilno pomanjkljivo delovanje žlez z notranjim izločanjem. Najpogosteje so prizadete žleze slinavke in solzne žleze. Zaradi tega sta glavna simptoma te bolezni pekoče zaznave v očeh in suha usta. Sjogrenov sindrom lahko nastopi kot samostojna bolezen lahko pa spremlja druga avtoimunska obolenja, kot sta na primer revmatoidni artritis ali pa avtoimunskemu vnetju ščitnice. Bolezen se najpogosteje pojavlja v četrtem in petem desetletju starosti. Za njo devetkrat pogosteje zbolijo ženske ženske.

Vzroka bolezni ne poznamo. Strokovnjaki menijo, da imajo poleg genetskih dejavnikov pomembno vlogo virusna vnetja, motnje v delovanju hormonov in okvare živčevja.

Pogostejša pojavnost Sjogrenovega sindroma pri mlajših ženskah kaže na vlogo hormonov pri nastanku bolezni. Sjogrenov sindrom ima zelo pester nabor kliničnih znakov, med njimi je najpogostejši znak prizadetost žlez z zunanjim izločanjem. Zmanjšano izločanje solz povzroči občutek tujka v očeh, preobčutljivost na svetlobo in pogosta vnetja očesne veznice. Očesni znaki se poslabšajo ob gledanju televizije, delu z računalnikom ter bivanju v suhih prostorih in v vetru.

Pomanjkanje sline povzroči težave pri požiranju hrane, občutek suhih ust in spremembo okusa. Jezik je razbrazdan in pekoč. Lahko sta povečani tudi ob ušesni žlezi slinavki. Pogostejša je tudi zobna gniloba. Bolnik ima včasih tudi suh kašelj, hripavost in srbečo in suho kožo. Suha nožnica je lahko razlog za boleče spolne odnose in pogostejše glivične okužbe.

Bolečine v sklepih

Med zunanježleznimi simptomi bolezni so najpogostejše bolečine v sklepih. Bolniki tožijo o pretirani utrujenosti in bolečine v mišicah. Približno petina bolnikov ima povečane bezgavke predvsem na vratu. Približno 10 odstotkov bolnikov ima težave s pljuči. Prisotne so tudi podkožne krvavitve. V laboratorijskih izvidih so opazni znaki bolezni jeter in slabšega delovanja ledvic. Del bolnikov ima tudi okvaro posameznih živcev. Zaradi okvare sluznice prebavil so pogoste bolečine v želodcu, slabost, bruhanje in hujšanje.

Bolniki s Sjogrenovim sindromom imajo večjo možnost nastanka malignega obolenja limfatičnega tkiva – limfom.

Postavitev diagnoze

Klinični znaki bolezni so značilni in kaj hitro privedejo k ustrezni oziroma pravilni diagnozi bolezni. Diagnozo suhega očesa specialisti postavijo na podlagi testov s katerimi ocenjujejo količino solz s testnimi lističi. Podoben test uporabimo tudi za določanje količine oziroma pretoka sline. Zelo pomembno je tudi določanje količine specifičnih protiteles v krvi. Bolniku je treb natančno pojasniti vzrok in predviden potek bolezni. Suhost oči blažimo z umetnimi solzami, ki si jih večkrat dnevno aplicira v obe očesi. Zvečer lahko zaščitimo oči s posebnim gelom. Za spodbujanje izločanje sline bolniku svetujemo, naj pije večkrat dnevno razredčen limonov sok brez sladkorja. Na voljo so tudi pripravki umetne sline. Potrebno je tudi redno umivanje zob in kontrolni pregledi pri zobozdravniku. Vlaži se tudi nosna sluznica.

Bolečine v sklepih zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki. S pomočjo glukokortikoidov in drugih zdravil, ki vplivajo na imunski odziv zdravimo prizadetost notranjih organov. Potek Sjogrenovega sindroma je večinoma počasen in benigen, razen v primeru razvoja limfoma.

Milan Rajtmajer, specialist splošne in družinske medicine