Idealno je, če imamo v hiši dve shrambi: prvo si uredimo v podkletenem delu hiše, kjer je dovolj prostor za zelo različne shranke, od marmelad, kompotov, vložene zelenjave do sokov, zeliščnih olj pa krompirja, buč in še marsičesa drugega. Druga pa je manjši prostor tik ob kuhinji, vanj lahko lepo razvrstimo trpežnejše sadje in zelenjavo ter vsa živila v zavojčkih, steklenica, konzerve pa tudi kuhinjske pripomočke. Vse to nam bo zelo olajšalo vsakodnevno rutino, kuhanje in pospravljanje.

Shramba za živila je pomemben del gospodinjstva, saj nam omogoča večjo preglednost nad živili ter olajša sestavljanje jedilnikov in gospodarno rabo živil. Idealno je, če je v hiši prostor za kletno shrambo, v kateri hranimo kozarce s shranki in večje količine obstojnejše zelenjave z vrta ali njive, zelo priročno pa je, če imamo tik poleg kuhinje še manjšo shrambo.

Shramba poleg kuhinje
Tudi urejanja prostora v njej se lotimo načrtno. Premislimo, kaj potrebujemo, in si na listu papirja narišemo, kaj vse bi potrebovali. V njem si uredimo police do stropa, tako da bomo kar najbolje izrabili prostor. Police naj bodo iz svetlega lesa in predvsem dovolj nosilne. Izberimo regal s premičnimi policami, ki tečejo do stropa, čisto spodaj postavimo košare in gajbice, v katerih bomo hranili svežo zelenjavo, kot je krompir, čebulo, česen.

Če je dovolj prostora, si v njej uredimo tudi majhno mizico ali pult, kamor bomo lahko odložili vrečke z živili, ki jih prinesemo iz trgovine.

Shramba mora imeti majhno okno, da jo lahko zračimo. Naj bo tudi dobro osvetljena: to je pomembno, zato da bomo imeli boljšo preglednost nad živili. Tla naj bodo obložena s ploščicami, prekrita z linolejem ali betonska, tako da jih je lahko vzdrževati: da lahko shrambo večkrat na hitro pomijemo ali pobrišemo, če se nam raztrese kakšno živilo ali razbije kozarec s shrankom.

Shrambna omara

In naposled, če v hiši ali stanovanju ni toliko prostora, da bi lahko imeli shrambo poleg kuhinje, spremenimo v manjšo shrambo eno od pokončnih omar, vanjo vgradimo izvlečne predale in police, nanje postavimo košare in tako bomo imeli pri roki kozarce, zavitke moke, sladkorja, steklenice, v košarah krompir, čebulo in česen, vse kar potrebujemo pri roki za kuhanje. Zgornje police so lahko plitvejše, nanjo bomo zložili drobne stvari, kot so na primer konzerve, ki jih bomo z lahkoto vzeli s polic.

Če se odločimo za izdelavo kuhinje po meri, mizarju povemo, da si želimo shrambno omaro in kakšno razporeditev potrebujemo. Če kupujemo kuhinjo iz že izdelanih elementov, take kuhinjske shrambne omare navadno ni med njimi, zato je najbolje, da pustimo nekaj prostora in potem mizarja prosimo, da nam izdela omaro in jo vstavi v že obstoječi kuhinjski niz.

Malo praznega prostora ni odveč

Vendar shrambe pogosto prav zato, ker vanje odlagamo vse mogoče, pogosto postanejo zelo neurejene. Zato je dobro, da shrambni prostor jeseni, preden jo bomo dokončno napolnili, še enkrat pregledamo, očistimo in pospravimo.

Shranke zložimo s polic, jih obrišemo in preverimo, ali ni kateremu od njih že potekel rok. Priporočljivo je, da shrankov ne zlagamo kar po naključju, ampak si na list ob pospravljanju vsakič skiciramo, katere je koristno imeti bolj pri roki, katere je treba porabiti prej, po katerih posegamo večkrat in podobno. Najboljše je, če imamo na vsaki polici shranke iste vrste, tako se bomo laže in hitreje znašli.

Da v shrambe ne bo znova hitro nastal nered, preprečimo tudi tako, da pustimo v njej na posameznih policah malo prostega prostora. Nikar polic ne natrpajte preveč s shranki, saj jih boste laže jemali s polic, če te ne bodo preveč natrpane, pa tudi laže vzdrževali red na njih. Tako, shramba je bogato založena, čista in urejena in čaka še zadnje shranke.