To je prekinitev nosečnosti, preden je plod sposoben življenja zunaj maternice. O njem govorimo, če se nosečnost spontano konča pred dopolnjenim 22. tednom nosečnosti oziroma preden plod doseže 500 gramov telesne teže.

Ločimo več vrst različnih spontanih splavov. O grozečem splavu govorimo, ko je velika nevarnost splava. Približno polovica nosečnic z grozečim splavom splavi, pri ostali polovici pa se nosečnost normalno nadaljuje. Značilne so blaga vaginalna krvavitev in blage bolečine v spodnjem delu trebuha. O nedokončanem spontanem splavu govorimo, ko v maternici ostanejo odmrli deli plodu in posteljice. Značilne so močnejše bolečine v spodnjem delu trebuha in obilnejša vaginalna krvavitev strdki ali večjimi koščki tkiva, ki se ne ustavi, vse dokler se ne odstranijo zaostali deli posteljice. Pri dokončanem spontanem splavu se produkti nosečnosti v celoti odstranijo iz maternice. Značilno je, da vaginalne bolečine in krvavitev spontano prenehajo. Ta tip splava je pogostejši po 16. tednu nosečnosti. Zadržani splav je takrat, ko plod odmre pred nastopom krvavitve in krčev, ki bi plod iztisnili iz maternice. Septični splav se sproži, ko vdrejo v maternično votlino bakterije iz nožnice in povzročijo okužbo. Značilna je bolečina v spodnjem delu trebuha, gnojni izcedek iz nožnice, povišana telesna temperatura, razvije pa se lahko tudi septični šok.

Če nastopi spontani splav več kot trikrat zaporedoma, govorimo o habitualnem spontanem splavu. Potrebna je natančna diagnostika, zato da se pojasni vzrok.

Vzroki in zapleti

Vzroki spontanega splava so različni, nekatere lahko odkrijemo in zdravimo že pred nosečnostjo, druga pa odkrijemo med samo nosečnostjo. Vzroki so lahko naslednji: kromosomske nepravilnosti, nepravilnosti maternice in materničnega vratu, hormonske motnje, kot so na primer sladkorna bolezen, bolezni ščitnice ali sindrom policističnih ovarijev, okužbe, različni kemični dejavniki, kot so tobak, alkohol in droge, ter motnje imunskega sistema.

Če pride do spontanega splava, mora zdravnik naprej oceniti hemodinamsko stanje bolnice nastalo zaradi izgube krvi in določiti status same nosečnosti. Od te ocene so odvisni nadaljnji ukrepi. Zapleti po spontanih splavih so lahko: zaostali deli posteljice v maternici, krvavitve, vnetja, poškodbe pri zdravljenju kot je perforacija maternice, depresija in nastanek krvnih strdkov v žilah.

Ženski po spontanem splavu je treba dajati predvsem čustveno oporo. V prvem tednu po splavu je lahko prisotna blaga menstruaciji podobna krvavitev s prekinitvami. Lahko se pojavijo krči v spodnjem delu trebuha. Naslednja menstruacija nastopi štiri do pet tednov po splavu. Naslednja nosečnost svetujemo po preteku šest mesecev.

Zdravnikovi nasveti

Ob grozečem spontanem splavu svetujemo počitek, zdravnik pa stanje opazuje, vse dokler ostane maternični vrat zaprt ter so krči in krvavitve blage, obenem pa je pomembno, da se ob ultrazvočnem pregledu vidi živ plod.

Spolni odnosi so odsvetovani, saj lahko delujejo kot lokalni dražljaj. Če z vaginalnim ultrazvokom potrdimo odmrtje ploda, je treba nosečnost prekiniti. Prognoza za naslednje nosečnosti je po spontanem splavu dobra, saj večina žensk nima težav pri zanositvi in donositi pri naslednji nosečnosti. Manj ugodna pa je prognoza za tiste ženske, ki so imele že več dva ali tri spontane splave. Tedaj je treba žensko napotiti na ustrezno diagnostično obravnavo, saj le tako lahko odkrijemo in odstranimo vzrok ponavljajočih se spontanih splavov.

Nekatere vzroke spontanega splava lahko z ustreznimi ukrepi in zdravljenjem odpravimo, kot na primer vpliv kemičnih agensov ali pa hormonska obolenja. Vendar je večina spontanih splavov posledica kromosomskih nepravilnosti ploda, na katere pa ne moremo vplivati.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine