Gospa Marija živi z možem na manjši kmetiji. Pred leti je zaradi sladkorne bolezni in popuščanja srca občasno obiskala svojega zdravnika v zdravstvenem domu. Včasih ni prišla na kontrolni pregled, saj je bilo na kmetiji ogromno dela. Čeprav je redno jemala zdravila, se je njenp zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ni več zmogla fizičnega delo in je počasi obležala v postelji ter le redko napravila par korakov v svojem domu. Zaradi otekanja nog in težav z venami na okončinah so se na koži pojavili izpuščaji, čez nekaj tednov pa so nastale tudi prve rane, ki so postajale vedno globlje. Bolnica ni želela, da bi jo obiskal osebni zdravnik na domu, ampak je na kožo dajala zeliščne pripravke. Stanje se je poslabšalo in pristala je v bolnišnici zaradi vnetja ožilja in iztirjene sladkorne bolezni. Ko se je vrnila na domačo kmetijo, je postala povsem odvisna od tuje nege in pomoči. Izbrani osebni zdravnik se je odločil, da bo vključil v zdravstveno oskrbo obolele gospe tudi patronažno sestro.

Patronažna sestra obišče gospo Marijo enkrat do dvakrat na teden. Izmeri ji vrednost krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Preverja tudi, ali redno jemlje zdravila za kronična obolenja. Občasno mora gospe Mariji po zdravnikovem naročilu tudi odvzeti kri in urin za laboratorijske preiskave. Zaradi srčne aritmije mora bolnica jemati zdravila proti strjevanju krvi.

Sodelovanje z ambulantama za sladkorno bolezen in z ambulanto za koagulacijo krvi poteka prek patronažne sestre. Velika težava so rane na golenih. Redne preveze s sodobnimi oblogami uspešno obvladujeta patronažna sestra in izbrani osebni zdravnik. Občasno v oskrbi oziroma osnovni negi na domu sodelujejo tudi negovalke iz zdravstvenega doma. Gospa Marija in njen mož priznata, da bi brez pomoči patronažne sestre verjetno morala poiskati možnost bivanja v domu starejših občanov.

Delo patronažne sestre

Patronažna sestra je nepogrešljiva članica zdravstvene ekipe v družinski medicini. Za njeno delo je značilno skupinsko delo, osebni odnos, družinska usmerjenost, svetovanje in delo v lokalni skupnosti. Je nosilka zdravstvene nege in obravnava tako zdravega človeka kot bolnika v njegovem domačem okolju. Pomembno je, da ima patronažna sestra lastno geografsko območje, na katerem redno dela in tako spoznava vplive na zdravje v neposrednem bolnikovem okolju, bodisi fizičnem bodisi socialnem.

Področja dela patronažne sestre so zdravstvena socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti, zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu ter zdravstvena nega bolnika na domu. Patronažna sestra je tudi del paliativnega tima pri obravnavi bolnikov s terminalnimi bolezenskimi stanji.

Koga obiskuje

Varovanec ali njegova družina sta lahko izbrana po načrtu, naročilu ali pa naključno. Posebno pozornost je treba nameniti osebam iz ogroženih skupin prebivalstva, kot so ženske, otroci, mladostniki, kronični bolniki, invalidi, socialno obrobne skupine in posamezniki s tveganim vedenjem. Vsi družinski člani so njeni oskrbovanci, ker dinamika medosebnih odnosov v družini spreminja njihov položaj in življenjski slog. Velja pravilo, če ne poskrbimo zanje danes, bodo jutri bolni.

Naloga patronažne sestre pa ni le izvajanje zdravstvene nege, ampak tudi zdravstveno vzgojno in epidemiološko delo na terenu. Vzgojno delo pogosto poteka v sodelovanju s krajevno skupnostjo ali lokalnim odborom Rdečega križa Slovenije. Med nalogami patronažne sestre je tudi intervencija ali posredovanje. Gre za poročanje in obveščanje vsem drugim službam na primer centrom za socialno delo. Patronažna sestra na terenu prevzame vlogo koordinatorice za kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo varovanca in njegove družine.

V povezavi z zdravnikom

Zelo pomembno je sodelovanje med družinskim zdravnikom in patronažno sestro. Oba sta pri svojem poslanstvu povezana. Zdravnik in medicinska sestra obiskujeta bolnika na domu, vendar gre za dve različni domeni, ki se dopolnjujeta v medsebojnem zaupanju, prenosu strokovnih podatkov, ob skupnem načrtovanju in usklajenem reševanju zdravstvenih problemov. Če zna zdravnik družinske medicine prisluhniti sestrinim sposobnostim in znanju, bodo njuni skupni varovanci deležni večjega obsega in boljše kakovosti zdravstvene nege, kot bi je bili sicer. Poudariti je treba, da je zdravstvena nega na domu vedno zahtevnejša, ker je bivanje bolnikov v bolnišnicah krajše, in presega zgolj nego kroničnih bolnikov.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine