Razlikujemo škodljivo rabo alkohola, to pomeni pitje tako, da to že pušča posledice na telesnem ali duševnem zdravju, človek pa še ni odvisen njega. Težja oblika je odvisnost od alkohola, pri kateri bolnik ne more več obvladovati svojega pitja in vztraja pri uživanju alkohola kljub posledicam, potrebuje vse več alkohola, da doseže enak učinek, pri tem pa po odtegnitvi alkohola nastanejo v telesu mtonje, ki jih imenujemo abstinenčni sindrom.

Številne posledice pitja

Posledice pitja alkohola na telesnem zdravju so številne in zajemajo: alkoholno okvaro jeter, bolezni požiralnika in želodca, povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, epileptične napade, nekatere rakaste bolezni, poslabšanje kožnega stanja pri luskavici in pogostejše poškodbe. Posledice na duševnem zdravju se kažejo v odtegnitvenem stanju z delirijem, alkoholno psihozo, motnjami spomina in alkoholno demenca. Alkoholna demenca obsega motnje razumskega mišljenja, čustvovanja, osebnosti in vedenja. Posledice nastanejo tudi v socialnem zdravju: alkoholik opušča družinske obveznosti, ima konflikte v zakonu, pogoste so ločitve, izogibanje prijateljem, slabša kakovost dela, izostanek od dela in poškodbe pri delu.

Še sprejemljive količine

Strokovnjaki priporočajo, da moški ne zaužijejo več kot 2 enoti alkoholnih pijač na dan ali 14 enot na teden, in ne več kot 5 enot ob eni priložnosti. Za ženske je priporočana količina alkohola nižja, največ 1 enota na dan in 7 enot na teden, pa ne več kot 3 enote ob eni priložnosti.

Za eno enoto alkohola štejemo 1dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žganih pijač. Če opazimo, da zaužijemo več alkohola, kot je priporočeno, poskusimo omejiti to količino in pijemo alkohol le ob hrani.

Po pomoč k svojemu zdravniku

Če mi in naša okolica opazimo, da popite čezmerne količine alkohola ne zmoremo zmanjšati ali pa že imamo katero od telesnih ali duševnih ali socialnih posledic tveganega pitja alkohola, se moramo obrniti na svojega izbranega posebnega zdravnika družinske medicine. Ljudi delimo po načinu pitja alkohola na abstinente, zmerne pivce, tvegane pivce alkohola in na osebe, ki so odvisne od alkohola. Prehajanje in ene skupine v drugo je postopno hitrost pa različna od osebe do osebe.

Zdravnik družinske medicine bo ob obisku bolnika presodil, ali gre za tvegano pitje alkohola ali pa je bolnik že odvisen od alkohola.

S pomočjo pogovora, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav in drugih preiskav, kot so na primer ultrazvoka trebuha, ali EKG, bo ugotovil morebitne posledice na bolnikovem zdravju. Po potrebi bo bolnika napotil k drugim kliničnim specialistom, kot so na primer gastroenterolog, nevrolog ali kardiolog.

Poskusno obdobje abstinence

Zdravnik se lahko z bolnikom dogovori za poskusno obdobje abstinence ali vsaj omejeno uživanje alkohola. Po enem ali treh mesecih je potreben kontrolni pregled, na katerem skupaj z bolnikom ugotovita, ali se je bolnik dogovora držal. Če zdravnik meni, da gre pri bolniku za odvisnost, ga napoti na pregled k psihiatru, ki bo postavil dokončno diagnozo in se skupaj z bolnikom dogovoril o načinu zdravljenja.

Zavedati se moramo, da je zelo malo bolnikov, ki so svojo odvisnost sposobni obvladovati sami.

Neozdravljena bolezen vodi v človekov vse hujši telesni, duševni in socialni propad. Zdravljenje škodljivega pitja alkohola temelji na zmanjševanju popite količine alkohola in psihoterapije. Zdravljenje je lahko ambulantno, včasih pa je potreben sprejem v bolnišnico za določen čas. Zelo dobrodošlo je, da je bolnik za zdravljenje motiviran in ga pri tem podpirajo svojci in prijatelji. Bolnik lahko prične zdravljenje trezen v nasprotnem primeru pa so prvi dnevi zdravljenja namenjeni streznitvi.

Pomembno vlogo ima tudi skupinska terapija. Včasih psihiater presodi, da je potreben tudi predpis zdravil za zmanjševanje želje po alkoholu, lajšanjem simptomu odtegnitve, ali pa za zdravljenje razpoloženjskih motenj. Po končanem zdravljenju v bolnišnici je potrebno vzdrževanje abstinence, zato je zaželeno, da zdravljeni odvisniki obiskujejo klub zdravljenih alkoholikov, ki jim je pri zdravljenju v veliko pomoč, ob tem pa prihajajo na kontrolne preglede k psihiatru ali zdravniku družinske medicine.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine