Tako rekoč po vsem svetu poteka v tem trenutku boj za življenja in zdravje prebivalcev, ki jih ogroža novi koronavirus. V Evropi, Severni in Južni Ameriki se srečujemo z drugim, precej močnejšim valom pandemije, v posameznih predelih Azije že govorijo o prvih množičnih primerih tretjega vala. Glede na število okuženih in umrlih ljudi se zdravstvena statistika slabša iz dneva v dan. Na severni polobli se približuje zimsko obdobje, ko se tudi normalno zelo zveča število primerov obolenj dihal. In ravno sočasnost pandemije bolezni covid-19 in sezonskih bolezni dihal lahko povzroči veliko obremenitev zdravstvenega sistema, ki v nekaterih državah že krepko poka po šivih.

Dodatno težavopa pomeni to, da prihaja do izpada rednih zdravstvenih programov, preventive in ponekod celo slabitve službe nujne medicinske pomoči. Vzrok je v preobremenitvi bolnišničnih oddelkov z bolniki, ki imajo covid-19, po drugi strani pa za to boleznijo množično obolevajo tudi zdravstveni delavci. V nekaterih zdravstvenih ustanovah v Evropi je dnevni izpad zaposlenih v zdravstvu celo 40- do 50-odstoten. Dodatno težavo pomeni tudi pomanjkanje zaščitnih sredstev, aparatur, ki omogočajo pomoč pri predihavanju, ter celo nekaterih osnovnih zdravil, ki lajšajo bolezenske znake oziroma preprečujejo poslabšanje bolezni.

Še vedno veliko neznank

Čeprav se z virusom srečujemo že skoraj leto dni, ga ne poznamo dovolj. Strokovnjake s področja medicine še vedno presenečajo nekateri načini okužbe bolnikov, prizadetost številnih organov v telesu, spremembe oziroma mutacije virusa ter neuspešno zdravljenje z nekaterimi zdravili, ki so na začetku epidemije obetala veliko. Zdravila, ki bi uničil virus ali ustavil njegovo razmnoževanje, še niso odkrili, tako da je zdravljenje bolezni omejeno in samo simptomatsko. Raziskave kažejo, da bolniki bolj ali manj hitro razvijejo ustrezna protitelesa proti virusu, vendar prihajajo iz sveta različni podatki o tem, kako dolgo so ta protitelesa po preboleli bolezni prisotna v telesu in s tem varujejo osebo pred vnovično okužbo. Kar nekaj primerov vnovične okužbe v nekaj mesecih je že opisanih v strokovni literaturi. Še vedno ostajajo vprašanja, zakaj so nekatere starostne skupine, predvsem otroci, klinično manj prizadete kot odrasli. Dejstvo pa je, da so bolj ogroženi starejši ljudje, ljudje s pridruženimi kroničnimi obolenji ter osebe z nekaterimi rizičnimi poklici in razvadami.

Dolgotrajno okrevanje

Rehabilitacija po končani bolezni je pri posameznikih različno dolga, odvisno od resnosti bolezni in prizadetosti posameznih organov. Lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, pri nekaterih bolnikih pa so zdravniki že odkrili obsežne, verjetno trajne spremembe na pljučih, ki bodo vplivale na kakovost življenja prizadete osebe. Posledice bolezni covid-19 so vidne tudi na srcu, ledvicah, jetrih in možganih. Vprašanje je tudi, koliko bolnikov bo imelo po preboleli hujši obliki bolezni in intenzivnem zdravljenju v bolnišnici duševne spremembe, predvsem anksiozno-depresivna stanja.

Kljub vsemu pa prinašajo upanje raziskave, izdelava in preizkušnja cepiv, ki so za zdaj najustreznejša rešitev za zajezitev pandemije. Časovna stiska je velika in poglavitni problem znanstvenikov in proizvajalcev cepiva je ta, da mora iti potencialno cepivo skozi vse faze preskušanja, zato da bomo dobili ustrezno cepivo, ki bo izzvalo dober imunski odgovor v telesu, čim dlje zagotavljalo zaščito, pri tem pa bo povzročilo čim manj stranskih učinkov. Cepiva, ki so trenutno že v preizkušnji ali izdelavi, so narejena na različne načine in tudi princip, kako posamezno cepivo izzove imunski sistem, da začne izdelovati protitelesa, je različen.

Najbolj optimistične napovedi govorijo o tem, da se bo cepljenje za prve skupine začelo že ob koncu decembra, realno pa je verjetno pričakovati večji obseg cepljenja v prvih treh mesecih naslednjega leta. Pri tem bodo posamezne države pripravile načrte izvedbe cepljenja, v katerih bodo v ospredju rizične skupine glede na poklic in zdravstveno stanje.

Glede testiranja na prisotnost novega koronavirusa velja omeniti, da so poleg standardnega testa PCR, pri katerem dobimo rezultat brisa nosno-žrelnega prostora v nekaj urah, sedaj na voljo že nekateri kakovostni hitri testi, ki so v pomoč pri takojšnjem odkrivanju okuženih oseb. Določanje protiteles v krvi nam bo prihodnje mesece lahko v pomoč pri oceni tega, katere osebe so že prebolele bolezen covid-19 in imajo ustrezna protitelesa.

Kaj vemo zagotovo

V tako rekoč devetih mesecih, odkar se v Sloveniji širi novi koronavirus, smo se marsikaj naučili in spoznali veliko novega tudi zdravstveni delavci. V prvem valu epidemije so najbolj trpeli varovanci in zaposleni v domovih starejših občanov, zdaj v drugem valu pa je okužba vsepovsod. Med preventivnim ukrepi že prvega dneva opozarjamo na higieno kašlja, umivanje rok, socialno razdaljo in nošenje zaščitnih mask, kjer je to potrebno. Inkubacijska doba, torej obdobje med okužbo in pojavom kliničnih znakov, je pri bolniku z boleznijo covid-19 od 1 do 14 dni, v večini primerov pa od 5 do 6 dni. Bolniki so kužni dva dni pred pojavom znakov bolezni in še 10 dni od začetka kliničnih znakov obolenja. Tudi osebe, ki prebolevajo okužbo brez bolezenskih znakov,lahko okužijo druge osebe.

Klinični znaki bolezni so lahko povišana telesna temperatura, nahod, glavobol, bolečine v mišicah, prebavne težave, slabost ter izguba vonja in okusa. Zelo pogosta je pljučnica. Glede na klinične znake zelo težko ločimo bolezen covid-19 od drugih običajnih viroz.

Pri okoli 80 odstotkih obolelih poteka okužba v blagi obliki, za 5 odstotkov pa je potrebna intenzivna terapija v bolnišnici. Opozoriti moramo, da ne velja razmišljanje, da hudo zbolijo ali umrejo samo starejši ljudje ali tisti, ki imajo težja kronična obolenja.

Epidemiološko je zelo pomembno, da takoj ob pojavu kliničnih znakov prehlada ali pa stika z okuženo osebo takoj pokličemo izbranega osebnega zdravnika in se samoizoliramo, dokler ne dobimo od zdravnika ustreznih navodil oziroma opravimo testiranja na prisotnost virusa. Zelo nevarno je ravnanje oseb, ki do izvida testiranja ne počakajo v samoizolaciji.

Kakšna je razlika med karanteno in izolacijo? Karantena je ukrep s katerim se omeji svobodno gibanje zdravim osebam, ki so bile ali pa se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za boleznijo covid-19. Izolacija pa je ukrep, ki ga odredi izbrani zdravnik okuženi osebi z virusom SARS-CoV-2  in pomeni, da ta oseba ne sme zapuščati doma in mora omejiti stike z drugimi ljudmi. Trajanje izolacije določi zdravnik, ki bolnika zdravi.

 In ko zbolimo?

Okuženise naenkrat znajde v položaju, ki ga ni bil vajen. V domačem okolju se mora izolirati od drugih članov družine, če se obolenje poslabša,ne more obiskati svojega zdravnika brez poprejšnje najave ali posveta. Pojavijo se lahko težave pri samostojnem prevozu do urgentnega centra, kjer pa velja poseben režim vstopa in triaže, navadno je gneča, čas čakanja na medicinsko obravnavo se je podaljšal. Dodatne težave imajo tudi bolniki, ki živijo sami ali celo nimajo svojcev in prijateljev, ki bi jih lahko oskrbeli z osnovnimi živili, potrebščinami in zdravili. Te osebe se velikokrat počutijo osamljene, zapuščene in zelo hitro se pojavijo znaki depresije.

Zelo pomembno je, da oboleli natančno spremlja znake svoje bolezni: si redno meri telesno temperaturo, količino zaužite tekočine, je pozoren na to, ali je kašelj suh ali pa z gnojnim oziroma krvavim izpljunkom, ali ima drisko, težko diha in čuti bolečinev mišicah, težko požira in ali ima povečane bezgavke na vratu.

Izmed medicinskih pripomočkovali naprav je lahko včasih zelo koristen tako imenovani prenosni prstni pulzni oksimeter. To je manjši aparat s fotoelektričnim senzorjem, v katerega vstavimo enega izmed prstov na roki in prikaže namnasičenost krvi s kisikom. Tako lahko zdravnik informativno ugotovi težave z bolnikovim respiratornim sistemom. Poudariti pa je treba, da se oksimeter uporablja samo v skladu z navodili lečečega zdravnika in tega se tudi seznanjaz vrednostmi merjenj, na podlagi katerih bo zdravnik ocenil morebitno bolnikovo ogroženost.

Katera zdravila so priporočljiva?

Bolnikmora počivati, piti dovolj tekočine, priporočamo pa tudi uživanje vitamina C oziroma drugih multivitaminskih pripravkov ter mineralov. Povišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija ter hujše bolečine v mišicah in sklepih zdravimo z antipiretiki oziroma analgetiki. Priporočamo zdravilo, ki vsebuje paracetamol. Lahko ga zaužijemo v obliki tablet, pri otrocih pa ga damo v obliki sirupa ali rektalnih svečk.

Na podlagi nekaterih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih mesecih, nekateri strokovnjaki okuženim osebam odsvetujejo uživanje nesteroidnih antirevmatikov. Naše priporočilo bolnikom je, da se glede terapije z zdravili v času okužbe z novim koronavirusom posvetujejo z izbranim osebnim zdravnikom.

Bolniki z boleznijo covid-19 ter pridruženimi kroničnimi obolenji pa vsekakor ne smejo pozabiti na svojo redno terapijo z zdravili. Predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo je ob akutnem infektivnem obolenju pogosto treba spremeniti oziroma uravnati odmerke inzulina ali drugih zdravil za sladkorno bolezen v obliki tablet. Zaradi stresa, dehidracije in vnetnega procesa lahko pride tudi do nihanja arterijskega krvnega tlaka in motenj srčnega ritma. Bolniki z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo lahko med okužbo z novim koronavirusom pričakujejo poslabšanje svojega kroničnega obolenja. Posebna pozornost velja bolnikom, ki se zdravijo s kemoterapijo, radioterapijo ali biološkimi zdravili. Načeloma so ti bolniki ves čas v stiku s specialisti, ki ocenijo potrebo po takojšnjem sprejemu v bolnišnico.

Zdravnika je treba poklicati takoj ob hujšem poslabšanju obolenja, predvsem ob oteženem dihanju. Pozorni moramo biti na znake, kot so krvav ali rožnati izpljunek, dušenje, občutek stiskanja v prsnem košu, hitro in plitvo dihanje, pomodrele sluznice ter motnje zavesti. Pri starejših ljudeh je trebapresoditi, ali je bolnik dehidriran. Bolezencovid-19 se lahko hudo poslabša v nekaj urah.

 Otroci večinoma prebolijo bolezen v blažji klinični obliki, vendar tudi oni potrebujejo izolacijo. Nikakor jih ne smemo pustiti v varstvu dedkov in babic, ki predstavljajo ogroženo skupino prebivalstva.

 Na koncu je treba poudariti, da za uspešno premagovanje epidemije novega korona virusa ne zadoščajo samo prepotrebni ukrepi, ki jih uvajata stroka in politika, ampak tudi, da jih dosledno upoštevamo vsi mi. Po drugi strani pa moramo ob morebitni okužbi tudi sami ravnati odgovorno do svojega zdravja pa tudi do zdravja  tistih, ki z nami živijo ali delajo. Pomoč in solidarnost med nami sta v tem kritičnem obdobju odločilna za uspeh te verjetno največje zdravstvene krize v zgodovini človeštva.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine