Gospa Ivanka je vdova in že nekaj let živi v petem nadstropju večstanovanjskega stavbe. Stara je 80 let. Ima kar nekaj bolezni, največ težav pa ji povzroča neurejen krvni tlak, čeprav redno jemlje zdravila. Pred leti smo ji ugotovili tudi osteoporozo, zato jemlje zdravila ter strogo upošteva navodila glede zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Zdravilo za osteoporozo dobi v obliki injekcije enkrat na pol leta. Vsak dan prehodi približno 5 kilometrov. Občasno je hodila na vaje joge. Pred štirimi meseci se je prhala v kopalni kadi, nenadoma je postala omotična in je padla prek roba kadi. Pri tem je dobila večjo rano na glavi, zlomila pa si je tudi levi kolk. Naslednji dan je bil kolk operiran, vendar kljub dobri prognozi in opravljenem zdraviliškem zdravljenju še vedno težko hodi. Rana na glavi se je zacelila, ostali pa so ji moteči glavoboli. Razmišlja, da bi odšla v dom starejših občanov v sosednji kraj.

Padci pri starejših ljudeh so zelo pogosti in se radi tudi ponavljajo. Na žalost pa so lahko posledice teh poškodb takšne, da pomenijo bolnikovo trajno telesno okvaro in omejeno mobilnost, v posameznih primerih pa so poškodbe za starejšega človeka celo usodne. Število poškodb narašča s starostjo in splošnim zdravstvenim stanjem starostnikov. Za zdravstvo je pomembno, da ugotovimo vzrok padcev ter ocenimo in zmanjšamo tveganje in nevarnost padcev.

Vzroki padcev

Dejavnike tveganja padcev delimo na notranje in zunanje. Med notranje dejavnike uvrščamo jemanje določenih zdravil, na primer uspaval, pomirjeval, antidepresivov, zdravil, ki znižujejo krvni tlak, antiparkinsonikov ter zdravil proti epilepsiji. Sledi uživanje alkohola in prepovedanih drog. Med akutne bolezni, ki lahko povzročajo padce, uvrščamo okužbe, motnje v ravnovesju elektrolitov in vode, srčno odpoved, aritmijo ter bolezni možganskega ožilja. Pri kroničnih obolenjih pa moramo biti pozorni pri epilepsiji, sladkorni bolezni, Parkinsonovi bolezni, slabokrvnosti in tako imenovani ortostatski hipotenziji.

Ortostatska hipotenzija nastane takrat, ko človek na hitro vstane in se pri tem  naglo zniža krvni tlak, to pa povzroči pri bolniku slabost, vrtoglavico ali celo izgubo zavesti. Na tveganje za padec vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so slabši vid, okvara sklepov in mišična oslabelost, deformacija stopal ter okvara motoričnih živcev. Med zunanje dejavnike, ki vplivajo na padce, pa prištevamo spolzko podlago, slabo svetlobo, ovire, seganja po predmetih, slabo obutev ter neprimerne pripomočke.

Pregled pri zdravniku

Pri iskanju vzroka padca mora biti zdravnik pozoren na to, kdaj je bolnik padel, ali so bili pred padcem prisotni kakšni bolezenski znaki, ali je bolnik vstal brez pomoči ter kakšno je bilo stanje zavesti. Pomembni so podatki o pravilnem jemanju zdravil, uživanju alkohola in režimu prehranjevanja. Pri kliničnem pregledu bolnika se zdravnik osredotoči na vrednost krvnega tlaka, pregled srca in ožilja, na bolnikov vid ter opravi okvirni pregled živčnega sistema. Temu sledijo laboratorijske preiskave krvi in urina ter potrebne diagnostične preiskave z ustreznimi aparaturami.

Zmanjšano tveganje za padce

Zelo pomembno je zmanjšanje dejavnikov tveganja. Če ima bolnik poslabšan vid, moramo pregledati njegovo dioptrijo, operirati morebitno sivo mreno ali pa izboljšati razsvetljavo v prostoru. Če ima poslabšan čut za ravnotežje, moramo odstraniti zdravila, ki vplivajo na ravnotežje. Če se pojavi ortostatska hipotenzija – težave ob vstajanju iz postelje, preverimo redna zdravila, potreben je zadosten vnos tekočine, počitek po obroku, dvig vzglavja in počasno vstajanje. Pri težavah s stopali zdravimo morebitne žulje, operativno popravimo deformacije stopala ali prstov na nogah in svetujemo primerno obutev. Pri bolnikih z demenco odstranimo nepotrebna zdravila, optimalno zdravimo kronična obolenja ter svetujemo glede izboljšanja varnosti na domu in med sprehodi.

Varnost na domu

Pri izboljšanju varnosti na domu velja opozoriti, naj bolnik in skrbnik pri zdravniku, fizioterapevtu ali medicinski sestri preveri, kako je treba prilagoditi dom. V kopalnici so potrebni ročaji, tla in kad, ki ne drsita, ter dvignjena straniščna školjka.

V kuhinji morajo biti predmeti dostopni na primerni višini, ne da bi se moral bolnik stegovati in uporabljati pručko, stol ali lestev. Stoli morajo biti dovolj visoki, miza pa stabilna. Omogočiti je treba lahek dostop do stanja brez ovir.

Če se zdi, da je bolnikova in oskrbovalčeva varnost premajhna, pomislimo na obiskovanje patronažne sestre na domu ali pomoč na domu, v kateri spremljajo bolnika. Zelo primerna so varovana stanovanja. Če se pogostost padcev povečuje ter slabša zdravstveno stanje starejše osebe, bo verjetno potreben sprejem v dom starejših občanov.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine