Temno zeleni sadež s hrapavo skorjo in svetlo zelenim mesom nam že dolgo ni več neznan. Mogoče pa nam je vseeno še vedno nekoliko tuj, to pa je škoda, saj je eden najbolj zdravih sadežev v naši prehrani. Drugače kot v drugem sadju je v avokadovem mesu veliko maščob.

Lahko si ga pripravimo za malico, tako da ga narežemo na rezine, posolimo, popopramo, pokapamo z dobrim oljčnim oljem in poškropimo z limono. Zraven si odrežemo le še kos dobrega domačega kruha. Nasitna in nadvse okusna  malica je nared.

Odličen za zdravje

V avokadu je polno vsega, na primer hranilnih snovi in vitaminov: vsebuje vitamin K, vitamin C, kalij, vitamina B5, B6 in vitamin E, poleg tega pa še majhne količine magnezija, mangana, bakra, železa, cinka, fosforja, vitamina A, B 1, B2  in B3. Čeprav je zelo masten, vsebuje zdrave maščobe, in le zelo majhen odstotek nasičenih maščob. Vsebuje namreč dobre nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven holesterola. V njegovem mesu je tudi folna kislina in veliko dragocene oleinske kisline. Ta je tudi sestavina oljčnega olja in ima mnoge koristne lastnosti, med  njimi, da deluje proti raku.

Med njegovimi številnimi blagodejnimi učinki za zdravje so tudi, da redno uživanje  avokada zaradi protivnetnih snovi, ki jih vsebuje, zmanjšuje vnetja, ki vodijo v artritis. Vitamina C in E, ki ju vsebuje, sta namreč pomembna antioksidanta, ki delujeta protivnetno. Vsebuje  karotenoida  lutein in zeaksantin, pomembna za zdravje oči, varujeta jih pred  škodljivimi svetlobnimi žarki in zmanjšujeta tveganje za bolezni oči, na primer za sivo mreno. Pomaga zniževati krvni sladkor, zaradi vitamina C in vitaminov iz skupine B učinkuje proti okužbam. Ker vsebuje veliko kalija, dobrodejno deluje na znižanje krvnega tlaka ter sodi med živila, ki so priporočljiva za zdravje srca in ožilja.

Nakup in shranjevanje

Ta sadež drugače kot drugo sadje – ne zori na drevesu, ampak šele  takrat, ko je že obran. Avokado zori dolgo, ko pa dozori, se hitro pokvari. Zato je najbolj praktično, če kupujemo več sadežev, da izberemo enega, ki ga bomo pojedli takoj, ta naj bo nekoliko mehak na otip, in dva trša, ki bosta dozorela šele čez štiri ali pet dni. Bodite pozorni na sadeže, ki jih pogosto dobimo v velikih trgovski središčih, in so nekako gumijasti na otip, ti najbrž nikoli ne bodo dozoreli in jih bomo morali zavreči.

Kakor koli, avokado bo hitreje dozorel, če ga bomo shranili v papirnati vrečki skupaj z jabolkom ali banano. Zrel avokado, ki ga ne bomo takoj porabili, pa lahko za dva do tri dni shranimo v hladilniku.

Okusi: Avokado se ujame z marsičim, zagotovo pa so zmagovite kombinacije: s soljo in limono, paradižnikom, jajcem, mastnimi morskimi ribami, na primer lososom, rakci, z jogurtom in dišavami, kot so nageljnove žbice, muškatni orešček ali kumina.

Zarežemo, zavrtimo in odpremo

Avokadovo meso je povsem preprosto izluščiti.  Ravno prav zrel sadež položimo na desko in ga z ostrim nožem po dolgem zarežemo vse do koščice. Polovici navzkrižno zavrtimo sem in tja, da se laže razpolovita. V eni polovici ostane koščica. To odstranimo tako, da  jo položimo na desko in vanjo zapičimo oster koničast nož ter jo izvlečemo. Vsekakor varnejši način pa je, da uporabimo žličko: z njo gremo ob koščici. Ko tako koščico malo ločimo od mesa, jo z žličko privzdignemo. Vsako polovico prerežemo na četrtino in to ročno olupimo. Olupljeno polovico narežemo po dolgem na rezine in potem še povprek, da dobimo manjše kocke. Te lahko potem uporabimo za dodatke k solati, testeninam ali pa jih pretlačimo in pripravimo namaz.

Svež avokado kje najboljši

Zagotovo je najboljši svež, ravno prav zrel avokado z značilno masleno strukturo. Namesto znamenite  omake guacamole pa lahko preprosto pretlačimo avokado in ga pokapamo z limetinim sokom. Ohranil bo svojo bogato teksturo, poleg tega pa mu v tej različici ni treba dodajati smetane, kot ga dodajamo pri omenjeni omaki. Lahko pa ga pripravimo kot okusen dodatek k testeninam, kjer se odlično ujame z ingverjem in sladkim belim mesom kozic.