Le streljaj od Blejskega jezera, v njegovem zaledju, leži vas Selo pri Bledu. Sredi vasi pritegne pogled na nekaj pisanih čebelnjakov. To je Čebelarstvo Ambrožič – Kralov med, saj je njihovo domače ime Pri Kralu. Danijela in Blaž Ambrožič tu z navdušenjem čebelarita, on dvaindvajseto, ona pa dvanajsto leto.

V dneh, ko sem jih obiskala, je bilo še hladno, vendar so čebele v soncu že živahno izletavale iz panjev. Na domačiji Ambrožičevih živijo Danijela z možem Blažem, njuna otroka Tadej in Valentina in moževi starši. Tristo metrov naprej pa je njihovo čebelarstvo: čebelnjaki, čebelnjak za sproščanje, topilnik satja, panj v drevesnem duplu. V bližini čebelnjakov je medoviti vrt, v njem raste kar 65 vrst medovitih trajnic. Čebelarijo samo s kranjsko sivko, tako značilno za Slovenijo, pripoveduje Danijela Ambrožič. Toda čebeljih družin imajo še veliko več, iz treh začetnih jih je danes okoli 120.

Dom v starem čebelnjaku

Ali je čebelarstvo zapisano v zgodovino kmetije, vprašam. »Pravzaprav je bilo tako,« pravi Danijela Ambrožič, »da sta bila na kmetiji dva čebelnjaka. Enega je postavil možev stari stric, in ker je dvanajstletnega Blaža čebelarjenje zanimalo, ga je prepustil njemu. Vendar je stric kmalu zatem umrl, ne da bi mogel fanta naučiti čebelarjenja. Blaž je šel potem študirat gozdarstvo, ko mu je bilo 22 let, pa je priletel roj čebel v enega od odprtih panjev in se naselil vanj. Ker ni vedel, kaj naj naredi z njimi, je vzel ves panj in ga odnesel k bližnjemu čebelarju. »Ta je družino oskrbel  in nato mu je to in še dve družini podaril za rojstni dan – zato da eni družini ne bo dolgčas. Tako se je njegovo čebelarjenje začelo.«

Čebelarski turizem

Danijela se je pridružila čebelarjenju pozneje. »Ko sva se z  Blažem našla, mi je povedal, da čebelari, in rekel: ‘Če imaš rada mene, boš morala imeti rada tudi čebele.’ Kaj sem hotela, sprva sem se bala čebel, potem pa se mi je zdelo vse skupaj zmeraj bolj vabljivo,« pravi nasmejana. Mož Blaž hodi v službo, na Mežakli je revirni gozdar, popoldan pa skupaj čebelarita: on ima več dela pri čebelah, njeno delo pa je predvsem promocija, vodenje in marketing.

S čebelarskim turizmom se ukvarjata od leta 2011. Odločila sta se, da ga vpeljeta v svojo ponudbo, ker je njuna kmetija v bližini Bleda in turisti, ki so hodili mimo, so se pogosto zanimali za čebelarjenje. Ko je bilo njunih dejavnosti, povezanih s čebelarjenjem, vedno več, je postala Danijela Ambrožič leta 2014 nosilka dopolnilne dejavnosti. »Zelo smo znani po čebelarskem turizmu, njegov najpomembnejši del je izobraževanje: predstavljava čebelarjenje in življenje čebel, organizirava naravoslovne dneve za vrtce in šole, imamo delavnice poslikave panjskih končnic in izdelave sveč, pokušnjo izdelkov iz medu.«

Strategija prepoznavnosti

»Bila sva prva na Gorenjskem, ki sva začela s turizmom te vrste. Na začetku so se nama zelo čudili. Najin prvi namen je bilo izobraževati otroke – torej šole in vrtce. Pripravimo jim delavnice: delamo svečko, narišemo panjsko končnico, naredimo herbarij, spoznamo čebele, otroci preživijo na njih tri do štiri ure in so čisto navdušeni,« se smeje Danijela, delo z otroki ji prinaša še posebno veselje. »Potem sva se morala potruditi za prepoznavnost našega čebelarstva. Sprva ni bilo lahko, zdaj pa se predstaviva z našo čebelarsko dejavnostjo dvakrat na leto: na dnevu odprtih vrat, ki ga organizira Čebelarska zveza za vse čebelarje po navadi aprila ali maja, in takrat so vabljeni vsi obiskovalci. Drugič pa pripraviva dan odprtih vrat za vse, ki imajo apartmaje, povabiva vodnike, da nas dobro spoznajo in tujcem vedo natančneje razložiti, kje smo in kaj natančneje je naša dejavnost.«

Klobuk za vsakega obiskovalca

Vsak obiskovalec dobi ob obisku čebelarski klobuk, kar 60 jih imata na zalogi, tako da so vsi obiskovalci zaščiteni. Nekateri se namreč čebel bojijo, te pa čutijo, če je v zraku slaba energija ali strah: takrat oddajamo vibracijo, ki jo zelo dobro zaznajo. »Sicer pa je kranjska sivka zelo mirna čebela. Kljub vsemu pa obiskovalcem povemo, naj ne mahajo, vpijejo. Ko dobijo klobuk, so malo bolj pomirjeni in potem lahko uživajo,« pripoveduje čebelarka.

»Ko pridejo obiskovalci, ki niso čebelarji, jim pripraviva vodeni ogled. Traja od ene ure do ure in pol, povsem odvisno od skupine. Prikaževa jim, kako čebele živijo v panju, pripovedujem o zgodovini slovenskega čebelarstva, razložim jim tudi, kaj so tradicionalne panjske končnice, povem jim zgodbe, povezane z njimi, kar se jim zdi zelo zanimivo. Pokusijo med, cvetni prah, matični mleček, propolis in pojasnim jim tudi, kako uporabljati med, cvetni prah, kako ga shranjujemo, kako koristi zdravju.« Pri Ambrožičevih jih tudi marsikaj praktično naučijo, na primer, kako ravnaš, če te piči čebela, kako ločimo pravi med od umetnega in kako ravnamo z medom, da previsoka temperatura ne uniči vseh dobrot, ki so v njem. »Zelo veliko je mogoče povedati,« pravi naša sogovornica, »vendar se vedno ravnam po tem, kaj ljudi zanima. Kadar imamo čebelarje, so teme seveda čisto drugačne, bolj strokovne.«

Tako blizu čebelam

Med panji je posebna zanimivost pobegli roj. To je poseben panj, v njem živi čebelji roj, ki je našel dom  v gozdu in si je hotel najti domovanje v drevesnem duplu. Zaradi svoje velikosti pa je satje izdelal na zunanjem delu debla. Čebelarji so skupaj z delom debla čebele premaknili iz gozda v poseben panj k čebelnjaku. Vsak od obiskovalcev si nadene čebelarski klobuk in si lahko ogleda čebelji roj od blizu. »Obiskovalci navadno pravijo, da je to izjemno doživetje, očara jih ta neposredni stik s čebelami, prizor, ki ga sicer ni mogoče videti,« pravi čebelarka.

Posebnost pa so tudi čebele v duplu, kjer so si naredile domovanje. »S temi čebelami je povezana posebna zgodba,« pravi Danijela. »Možev prijatelj je požagal debelo drevo, ki je bilo suho, v njem pa so si našle bivališče čebele. Vendar tega ni vedel, in ko so začele iz debla izletavati čebele, je poklical Blaža, ali lahko pogleda, kaj se dogaja. Mož je vzel žago in odžagal del debla, v njem je videl čebelje gnezdo, vendar pa je bilo zaradi padca vse to zdrobljeno. Nekaj čebel smo rešili, mož je tudi hitro ujel matico. Pozimi, ko ni toliko dela s čebelami, pa se je mož domislil, da bi naredila tole deblo s steklenim prerezom. Aprila, ko čebele spet rojijo, sva naselila vanj roj čebel, ki so začele spet delati svoje domovanje. To tudi lep, pristen prikaz, kako živijo čebele v naravi.«

Na posestvu je tudi čebelnjak, v njem pa posebna soba za sproščanje. V toplih sončnih dneh lahko gostje uživajo v blagodejnosti zraka, nasičenega s cvetnim prahom, medom, propolisom, voskom,  gledajo izletavanje  in vračanje čebel skozi steklo in poslušajo njihovo  šumenje. Njegova vibracija je zelo sproščajoča, zrak pa blagodejno vpliva na človekov imunski sistem, če ima težave z bronhitisom, astmo, alergijami na cvetni prah. Prvi učinki se pokažejo po dveh do treh dneh, idealna pa je terapija, ki traja teden dni.

Rojstnodnevno darilo

Poslikavanje je naši čebelarki v posebno veselje, saj je že od nekdaj rada risala. Za trideseti rojstni dan si je mož zaželel posebno darilo: naj mu poslika panjske končnice. »Izbiro motiva je prepustil meni. Odločila sem se, da na vsako deščico naslikam metulja in eno rožo. Naslikala sem jih okoli 20,« se spominja Danijela.

Motive si najraje zamisli sama, toda obiskovalci so veliko povpraševali po tradicionalno poslikanih panjskih končnicah. »Tradicionalnih motivov ne slikam tako rada, ker so prizori bolj določeni, vseeno pa imam raje hudomušne motive kot verske. Še vedno pa so mi najljubši moji motivi: na enega od čebelnjakov sem na primer naslikala motive lista, cveta ali ploda značilnih dreves ali grmovnic, ki rastejo tukaj v bližini, zelo uporabni so pri izobraževanju,« pravi Danijela Ambrožič. Za slikanje uporablja akrilne barve, ki so prijazne čebelam in tudi malo bolj odporne.

Sladki pridelki in izdelki

V tem času žive čebele od zimske zaloge. »Kmalu bo zacvetel regrat in upam, da bo kaj regratovega medu. Ko zacveti akacija, peljemo čebele v Šempas, ko zamedi smreka, peljemo panje na Pokljuko, za njo zacveti lipa. Za kostanjev med peljemo premične panje v Begunje,« pravi Danijela.

Ambrožičeva sta prejela priznanja za več vrst medu in čebelarski turizem. Na ocenjevanju medu z mednarodno udeležbo sta leta 2017 na sejmu Agra dobila zlato medaljo za gozdni in smrekov med. Poleg različnih vrst medu so med njunimi izdelki iz medu tudi med s cvetnim prahom, medeni kis, domači medenjaki, cvetni prah …

Danijeli Ambrožič je njeno delo s čebelami zares pri srcu. Veliko ji pomenijo dobri odzivi udeležencev na spletu, pogosto ju po končanem ogledu pohvalijo, da je bilo dobro, koristno in naj nadaljujeta. To, pravi, ti da potem še večji polet. »Da si na pravi poti, da delaš nekaj dobrega za zemljo in čebele, to je zares krasen občutek. Pa še sama svoja šefinja sem in moja pisarna je kar tu, med čebelnjaki.«