Bolnica Andreja je učiteljica, stara okoli petdeset let. Po porodu pred tremi desetletji leti so se ji pojavile motnje srčnega ritma in depresija. Po številnih obiskih in preiskavah so se zdravniki odločili za terapijo motnje srčnega ritma z zdravilom amiodaron. Kmalu zatem je za dlje časa odpotovala v tujino, kjer ni imela kontrolnih pregledov pri zdravniku. Ob vrnitvi domov se je začela počutiti slabo: bila je utrujena, zaspana, imela je motnje spomina. Opazila je tudi, da ima suho kožo in nizko število srčnih utripov. Zdravilo za zdravljenje aritmije je prenehala jemati. Ker se zdravstveno stanje ni zboljšalo, se je odločila, da bo obiskala svojega zdravnika. Ta je po pregledu in laboratorijskih preiskavah ugotovil, da ima hipotiroidizem ali zmanjšano delovanje ščitnice. Bolnica je bila napotena k specialistu za bolezni ščitnice. Opravil je ultrazvočno preiskavo ščitnice in ugotovil, da ima bolnica avtoimunsko vnetje ščitnice in verjetno stranske učinke zdravila amiodaron.

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem v vratu. Leži pred sapnikom in je metuljaste oblike. Sestavljena je iz mešičkov, napolnjenih s koloidom, ki izločajo hormona tiroksin in trijodtironin. Ščitnica vpliva na številne organske sisteme v telesu. Motnji njenega delovanja sta hipertiroidizem ali povečano delovanje ščitnice in hipotiroidizem ali zmanjšano delovanje ščitnice.

Kaj povzroča motnje

Vzroki za pomanjkljivo delovanje ščitnice so različne oblike vnetja ščitnice, stanje po obsevanju vratu, razvojne nepravilnosti ščitnice, poporodno pomanjkljivo delovanje žleze, terapija z litijem in amiodaronom ter jodom. V svetu je najpogostejši vzrok hipotiroidizma pomanjkanje joda v hrani. Ta vzrok bolezni lahko preprečimo z ustrezno prehrano  z jodom bogatih živil, kot so na primer ribe in mleko. Drugi ukrep je jodiranje soli.

Med vzroke hipotiroidizma uvrščamo tudi kirurške posege na ščitnici, zdravljenje z radioaktivnim jodom, bazedovko in nekatera zdravila, ki zavirajo delovanje ščitnice. Bazedovka je avtoimunska bolezen ščitnice, pri kateri se tvori več tipov protiteles. Največkrat prevladujejo protitelesa, ki spodbujajo rast in delovanje ščitnice, včasih pa so prisotna tudi protitelesa, ki zavirajo delovanje ščitnice in povzročijo simptome hipotiroidizma.

Nekateri znaki so blagi, drugi ne

Pogosto so simptomi hipotiroidizma blagi, včasih pa zahtevo takojšnje zdravljenje in celo sprejem v bolnišnico. Med sistemske simptome sodijo pomanjkanje pobude, utrujenost, zaspanost, slabše znojenje, počasne motorične funkcije, občutek mraza, izguba spomina, motnje govora, raskav glas, zaprtje, povečanje telesne teže in otekline po vsem telesu. Med kožne spremembe sodijo suha, groba, hladna in bleda koža. Lahko se razvijejo otekline pod očesi. Lasje postanejo grobi in začnejo izpadati. Utrip je počasnejši. Oslabljeni so tudi nekateri refleksi, kot je na primer refleks Ahilove tetive na udarec.

Med znaki prizadetosti živčevja velja omeniti tresenje rok in razdražljivost. Pogosto se pojavlja tudi depresija, ki pa je pri starejši ljudeh pogosto neprepoznavna. Klinični znaki motnje delovanja ščitnice so lahko podobni tudi demenci. Pri mlajših ženskah je prvi simptom lahko odsotnost menstruacije ali celo neplodnost. Skrajna oblika hipotiroidizma se imenuje miksedem, pri otrocih pa lahko povzroči kretenizem.

Nizke vrednosti ščitničnih hormonov

Med laboratorijskimi preiskavami krvi so značilne nizke vrednosti ščitničnih hormonov in povišana vrednost TSH. TSH ali tirotropin je ščitnično spodbujajoči hormon, ki v ščitnici spodbudi sproščanje njenih hormonov. Nastaja v hipofizi. Če je pri hipotiroidizmu vrednost TSH nizka, gre verjetno za bolezen hipofize in je potreben pregled pri endokrinologu. Za zdravljenje pomanjkljivega delovanja ščitnice se uporablja nadomestno zdravljenje s ščitničnimi hormoni. V večini primerov gre za sintetično dolgotrajno obliko tiroksina, znano kot levotiroksin.

Pri mladih in sicer zdravih ljudeh je treba nemudoma začeti s polnim nadomestnim odmerkom prilagojenem telesni teži, ko pri starejših ljudeh zdravniki predpišejo nižji začetni odmerek, da ne pride do pretiranega nadomeščanja in raznih zapletov.

Ko se po kontrolnih pregledih ugotovi ustrezni nadomestni odmerek, bolniku počasi simptomi bolezni izzvenijo in je potreben naslednji pregled pri zdravniku čez 6 do 12 mesecev. Bolezni ščitnice so danes vedno pogostejše in vplivajo na kakovost življenja. Zelo pomembno je, da že ob začetnih simptomih bolezni bolniki obiščejo svojega zdravnika, med zdravljenjem redno jemljejo predpisana zdravila in opravijo kontrolne preglede.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine