Zelo pomembno je, da znajo ljudje ob osebi, ki izgubi zavest, ustrezno ukrepati ter pravočasno poklicati medicinsko pomoč, če je to potrebno. Resni znaki ob izgubi zavesti, ki so lahko tudi življenjsko nevarni, so bolečine v prsih, hitro bitje srca nad 160 utripov na minuto, nizko število utripov pod 40 na minuto, dušenje, hud glavobol ter zelo nizek arterijski krvni tlak. Ločimo različne vrste izgube zavesti.

Sinkopa je nenadna kratka izguba zavesti, krajša od treh minut, ki jo spremlja izguba mišičnega tonusa. Drug izraz zanjo je tudi kolaps. Osnovna motnja je vedno zmanjšanje ali ustavitev možganskega pretoka. Kolaps je nenadna izguba položajnega tonusa mišic brez izgube zavesti. Bolnik zaradi padca krvnega pritiska pade, ne izgubi pa zavesti. Starejši ljudje namesto izgube zavesti pogosto občutijo nemoč in omotico.

Prva pomoč pri navadni omedlevici

Najpogostejša sinkopa je navadna omedlevica ali vazovagalna sinkopa. Povzroča jo dolgotrajen stoječ položaj, brez uporabe mišične črpalke v mišicah meč. Vzroki so lahko tudi bolečina, strah, neprijetne izkušnje, na primer ob cepljenju ali odvzemu krvi. Omedlevica se lahko pojavi tudi ob slabosti, bruhanju ali ob uriniranju in kašljanju. Pred nastopom navadne omedlevice se pojavijo nekateri značilni znaki, kot so nestabilnost (zibanje telesa) in nemirno premikanje oči. Pojavi se bledica, slabost, potenje, zoženje vidnega polja ali pa zamegljen vid.

Prva pomoč pri navadni omedlevici je takšna, da moramo bolnika položiti na tla in mu dvigniti noge. Glave ni treba dvigniti, lahko je v vodoravnem položaju zaradi čim hitrejše prekrvitve možganov, če pa je  oseba v globoki nezavesti, jo namestimo bočno. Preveriti moramo dihanje in pulz na arteriji. Po navadi je pulz počasen in šibak. Koža je potna in bleda. Ko bolnik pride k zavesti, deluje utrujeno in prestrašeno. Laiki ob omedlevici pogosto menijo, da je prišlo do srčnega zastoja.

Prehitro vstajanje

Ortostatska hipotenzija oziroma znižanje arterijskega krvnega tlaka nastane ob dolgotrajnem ležanju v postelji, vročini, dehidraciji ter zaradi nekaterih zdravil, ki odvajajo tekočino iz telesa ali kako drugače znižujejo krvni tlak. Prizadeta oseba na hitro vstane, ob tem se zniža vrednost krvnega tlaka za več kot 20 mm Hg in pojavijo se znaki slabosti, omotice, zibanja telesa, zmanjšanega mišičnega tonusa in celo padca oziroma sesedanja na tla.

Pomemben način preprečevanja ortostatske hipotenzije je, da bolnik počasi vstaja iz postelje ali stola ali pa ob tem poišče tudi pomoč druge osebe.

Motnje v delovanju srca

Precej bolj nevarna je izguba zavesti, ki nastane zaradi motenj v delovanju srca. Lahko se pojavijo pri osebi, ki doslej še ni imela težav s srčno-žilnim sistemom, ali pa pri bolnikih, ki že imajo ugotovljeno bolezen srca in ožilja in tudi predpisano ustrezno terapijo. Izguba zavesti ob obremenitvi je pogosto srčnega izvora. Prognoza je lahko zelo slaba, če ne ozdravimo hitro osnovnega izvora. Najpogostejši vzrok so motnje srčnega ritma, ki se kažejo v hitrem, nepravilnem ali pa prepočasnem utripu. Pri starejših bolnikih je najpogostejša motnja ritma atrijska fibrilacija.

Med miokardnim infarktom lahko bolnik omedli zaradi motenj srčnega ritma. Pri stenozi aorte bolnik omedli ob obremenitvi ali takoj po njej in je pogosto potreben nujni kirurški poseg. Do izgube zavesti lahko pride tudi pri pljučni emboliji, pljučni hipertenziji, prirojenih srčnih bolezni, tumorju srčne mišice in tamponadi srca. V skupino nevroloških sinkop uvrščamo izgube zavesti, ki nastanejo pri epiletičnih napadih in slabši prekrvljenosti možganov.

Lahko so vzrok zdravila

Med zdravili velja omeniti kot razlog izgube zavesti uporabo nitroglicerina. Starejši ljudje ga pogosto zaužijejo ob nejasnih simptomih slabosti, ko je krvni tlak že nizek. Sinkopa lahko nastane tudi zaradi diuretikov, ki povzročijo odvajanje tekočine in padec krvnega tlaka, zdravil, ki širijo žile, ter zdravil, ki znižujejo frekvenco srčnega utripa. Med nevrološkimi zdravili velja omeniti nekatere antidepresive in zdravila za Parkinsonovo bolezen. Izguba tekočine zaradi bruhanja, znojenja, driske ali pa krvavitve v prebavilih povzroči znižanje krvnega tlaka in prehodno izgubo zavesti. Podoben simptom opazimo tudi pri zunajmaternični nosečnosti. Možen je tudi psihogeni vzrok izgube zavesti.

Včasih zdravniki ne morejo ugotoviti vzroka izgube zavesti niti po temeljitih preiskavah. V takšnih primerih je lahko vzrok v motnjah delovanja vegetativnega živčnega sistema. Vsaka izguba zavesti še ne pomeni resnega obolenja, če pa se ponavlja, je treba čim prej na pregled k zdravniku.