Naši bolniki se srečujejo zaradi zdravstvenih težav s številnimi operativnimi posegi. Ločimo načrtovane operativne posege in nujne posege. Pri posegih je lahko opravljena splošna anestezija ali pa le lokalna. Pred posegom je potrebna ustrezna priprava, pri kateri ugotovimo, ali je bolnik primeren za načrtovano operacijo glede na svoje trenutno zdravstveno stanje. V povprečju približno 10 odstotkov načrtovanih operativnih posegov ni izpeljanih ali pa so odloženi zaradi ugotovitev ob predoperativni pripravi. Na splošno mora predoperativna ocena temeljiti na koristih kirurškega posega za bolnika. Zdravnik, ki bolnika napoti na operacijo, mora sodelovati pri tej oceni.

Ocena tveganja anestezije je le majhen del celotne predoperativne ocene. Naloge zdravnika, ki zdravi oziroma napoti bolnika na poseg, je, da posamično oceni ustreznost predlaganega posega, predvidi možne težave med okrevanjem, opravi vrsto predoperativnih preiskav, kirurga obvesti o bolnikovih sočasnih boleznih, ki lahko vplivajo na izid operacije, ter omogoči najboljše mogoče zdravljenje kroničnih bolezni in spremlja zdravljenje, če je operacija odložena. V sklopu priprave na operativni poseg se v skladu z anesteziološkimi smernicami uvrsti bolnik v ustrezno skupino tveganja anestezije, in sicer od prve skupine, v kateri so zdravi bolniki, mlajši od 65 leta starosti, do zadnje skupine, v kateri so umirajoči bolniki, za katere se pričakuje, da brez operacije ne bodo preživeli štiriindvajset ur.

Zdravnikova presoja

Preden se bolniku predlaga operativni poseg, mora bolnikov izbrani osebni zdravnik proučiti razpoložljivost posamezne operacije in njene nevarnosti. Upoštevati je treba  tudi predvidene težave med okrevanjem. Če je seznam čakajočih na poseg dolg, mora zdravnik spremljati bolnikovo stanje zaradi sprememb, ki lahko povečajo tveganje za operacijo, kot so na primer poslabšanje srčno-žilnih obolenj ali obolenj dihal. Včasih je celo virusna okužba zgornjih dihal razlog za odložitev operacije. Zdravnik, ki bolnika napoti na operacijo, mora kirurga obvestiti o diagnozi osnovne bolezni, njeni resnosti in nujnosti kirurškega posega. Pomembna je tudi informacija o sposobnosti bolnikovega sodelovanja, zlasti med okrevanjem. Bolnik ob odločitvi o operativnem posegu dobi tudi vprašalnik o anesteziji, ki ga izpolni s pomočjo izbranega osebnega zdravnika ter predloži anesteziologu in kirurgu, ki bosta sodelovala pri operativnem posegu.

Priprave na operacijo

Strokovne skupine za posamezna področja medicine so določile, katere osnovne preiskave mora  opraviti na primarni ravni družinski zdravnik ali pediater v predoperativni pripravi. Med predoperativne preiskave sodijo predpisane laboratorijske preiskave, rentgensko slikanje prsnega koša, elektrokardiogram ter morebitni klinični pregledi pri posameznih specialistih, na primer pri kardiologu. Vrsta in obseg preiskav sta določena glede na vrsto anestezije, starost bolnika in njegove kronične bolezni.

Predoperativne preiskave se opravijo približno teden dni pred posegom, razen če ni drugače določeno. Pred večjimi operativnimi posegi se opravita tudi posvet in pregled pri specialistu anesteziologu. Anestezist bo ocenil tveganja v povezavi z anestezijo, odgovoren je tudi za vsa zdravila med operativnim posegom. Kirurg se na podlagi izidov predoperativnih preiskav in pregleda pri anesteziologu dokončno odloči, ali bo operacija opravljena in ali je bolnik primeren za poseg.

Nevarne sočasne bolezni

Med nevarne sočasne bolezni za operacijo uvrščamo koronarno srčno bolezen, srčno odpoved, vaskularno srčno bolezen, aritmijo, jemanje antikoagulantne terapije, visok krvni tlak, debelost, bolezni dihal in nevrološke bolezni. Koronarna srčna bolezen je najpomembnejša posamična bolezen za operativno tveganje. To tveganje je pomembno večje, če je od miokardnega infarkta, angioplastike ali obvodne operacije minilo manj kot šest tednov, ima bolnik po infarktu srčno odpoved ali pa nestabilno angino pektoris. Pri vseh omenjenih bolnikih pridejo v poštev le nujni kirurški posegi.

Nadzorovan visok krvni tlak brez zapletov ne povečuje pomembno operacijskega tveganja. Bolnik jemlje zdravila vse do operacije. Zapleten visok krvni pritisk, ki ni pod nadzorom, pomeni tveganje pri sami operaciji in je pogosto povezan z okvarjenim delovanjem ledvic in sladkorno boleznijo tipa 2. Pri bolnikih s povečano telesno težo je večje operacijsko in pooperacijsko tveganje, večja je obolevnost in umrljivost.

Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine