Novi prostori ponujajo vpogled v življenjsko zapuščino Ivana Hribarja in bivalno kulturo ljubljanskega meščanstva. V vili ima svoj novi sedež tudi mednarodna ustanova – Forum slovanskih kultur.

Hribarjeva hčerka dr. Zlatica Hribar je vse svoje življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Večino družinske dediščine je poklonila Mestnemu muzeju Ljubljana, vilo pa je podarila slovenski državi. Aprila 2010 je Vlada Republike Slovenije prenesla lastništvo Vile Zlatica na Mestno občino Ljubljana, ta pa jo je dala v upravljanje Muzeju in galerijam mesta Ljubljana. V letu 2017 je bila Vila Zlatica razglašena za kulturni spomenik. Toda potrebna je bila temeljite prenove, dolgo pa so v muzeju iskali tudi prav vsebine zanjo.

Družinska vila

V začetku dvajsetega stoletja Rožna dolina nikakor ni bila tako prestižno območje, kot je postala pozneje z razkošnimi vilami, ki jih je gradilo novo meščanstvo. V začetku 20. stoletja, po katastrofalnem potresu, je dobivala Ljubljana novo podobo sodobnega mesta in takrat se je začela razvijati tudi soseska meščanskih vil v Rožni dolini. Ivan Hribar, ki je bil tedaj veleposlanik Kraljevine SHS na Češkem, je leta 1918 kupil tudi vilo v Rožni dolini in jo poimenoval po svoji hčerki Zlati. Kupil jo je od poštnega uradnika Leopolda Klepca, ki jo je dal zgraditi za svojo družino 1910. S svojo ženo Marijo in hčerko Zlatico se je vselil vanjo štiri leta pozneje. »Arhitekturo hiše, njeno notranjost in ureditev okolice je prilagal svojim potrebam in okusu. Prva sprememba je bila povečanje parcele z nakupom sosednjega zemljišča,« pravi avtorica nove stalne postavitve dr. Irena Žmuc.

Leta 1932 je postal Ivan Hribar senator Kraljevine Jugoslavije in tedaj je bil njegov prihodek tolikšen, da se je odločil za prezidavo hiše. Za pomoč je prosil arhitekta Josipa Costaperario, po njegovih načrtih je bil zgrajen prizidek na južni strani, ki je nadomestil leseno verando. »Tedaj je hiša dobila šele zares prepoznavno podobo vile z novimi, imenitnimi arhitekturnimi elementi,« meni Irena Žmuc. »Tako prenovljena vila je zdaj pridobila kletno stanovanje, pritlično knjižnico s Hribarjevo dnevno sobo in sobo v nadstropju, na vzhodni strani hiše so prizidali še vzhodni vetrolov. Vse prostore so opremili z izbranim, deloma tudi po meri izdelanim pohištvom.«

Vrt je bil nekdaj veliko večji od današnjega, na njem so imeli Hribarjevi zelenjavni vrt, vrtno uto, toplo gredo, gnojišče in zajčnik. Po sredini vrta je tekel potok, na drugi strani se je razprostiral sadovnjak, ob potoku je bil urejen manjši ribnik z lokvanji, okoli hiše so rasli grmovje in rože.

Zdajšnja prenova je bila izpeljana med letoma 2016 in 2020. Vila Zlatica je izjemna, ker je povsem ohranjena, saj večjih posegov v preteklosti ni bila deležna. Danes so tako ohranjeni stavbno pohištvo in vsi leseni elementi, parket, lončene peči, teraco, kovinski elementi in stenske poslikave, pravijo konservatorji, ki so sodelovali pri prenovi. »Vila ima predvrt ob Cesti 27. aprila, kjer je danes nadomestno zasajena lipa, ki je vidna tudi na starih fotografijah. Glavni oblikovalski element vrta na južni strani vile pa predstavlja vodni kanal z mostiči in loki, ob katerih so zasajene vrtnice vzpenjavke. Zanimivost predstavljajo tudi kamniti robniki, ki so soustvarjali značilne podobe meščanskih vrtov.«

V vili so zdaj urejeni meščanski interierji iz prve polovice 20. stoletja in življenja Ivana Hribarja. V pritličju je knjižnica z visokim zastekljenimi knjižnimi omarami in Hribarjevo pisalno mizo z njegovimi predmeti. Po stopnišču se povzpnemo v prvo nadstropje, kjer so kuhinja, jedilnica, kopalnica, spalnica in sprejemnica. Na podstrešju urejajo sobo služkinje Mici Jerala, v prostoru poleg pa še prostor za računalnik za tiste, ki bodo želeli raziskovati Hribarja in njegovo dobo.

Mož, ki je ustvaril sodobno Ljubljano

Ivan Hribar se je rodil 1851. Bil je človek svojega časa, liberalec, domoljub. Začetek njegove kariere je bil nenavaden, saj se je klub nizki formalni izobrazbi, ki jo je nadomeščal s samostojnim študijem in branjem, z zavzetim in uspešnim delom naglo povzpel v ugledni češki zavarovalnici Slaviji, kjer je postal eden njenih vidnih zastopnikov. Vse njegovo politično in gospodarsko delovanje je izhajalo iz prepričanja, da se bomo Slovenci z lastnim kapitalom laže borili za neodvisnost. Zato si je prizadeval za postavljanje slovenskega bančnega sistema, spodbujal je ustanovitev Mestne hranilnice ljubljanske in Ljubljanske kreditne banke, ustanovil je višjo dekliško meščansko šolo, slovensko obrtno šolo in se zavzemal za ustanovitev slovenske univerze.

V spomin se je zapisal predvsem kot ljubljanski župan, ki je vztrajno zagovarjal napredek. Županoval je med letoma 1896 in 1910 in bil izjemno priljubljen. Uresničeval je svojo vizijo Ljubljane kot sodobnega mesta, zgled zanj mu je bila Praga, kjer je nekaj časa živel. Po načrtih arhitekta Maksa Fabianija se je začela Ljubljana posodabljati. Po potresu 1895 je urejal infrastrukturo mesta: uredil je delovanje mestne uprave, poslovenil občinsko poslovanje, table ulic in trgov je opremil z vidnejšimi slovenskimi napisi, Ljubljana je med njegovim županovanjem dobila Prešernov in Trubarjev spomenik, prizadeval si je za gradnjo vodovoda in za to dobil naziv častnega meščana Ljubljane. Uredil je kanalizacijo in odvoz smeti, mesto je dobilo elektrarno in z njo tramvajski promet, tržnico, zgrajen je bil Zmajski most. V času njegovega županovanja so zrasle številne pomembne stavbe: poleg Narodnega doma, v katerem je danes Narodna galerija, je na Kongresnem trgu zrasla tudi koncertna dvorana filharmonične družbe. Njegova vizija Ljubljane kot narodnega središča je bila trdna. Želel si je, da bi Ljubljana postala ena od prestolnic slovanstva. Bil je liberalno usmerjen politik, ki je vedno sanjal o zedinjeni Sloveniji in ideji združevanja južnih Slovanov v skupno državo. Toda njegova zadnja leta življenja so bila temačna. V protest proti italijanski zasedbi Ljubljani 1941 je obupan nad svojo nemočjo zaradi nastalih razmer storil samomor.

Hribarjeva vila Zlatica na Cesti 27. aprila 47 v Ljubljani je za javnost odprta od torka do nedelje, ko ste obiskovalci vabljeni na vodene oglede. Več informacij najdete na www. mgml.si.