Poškodba hrbtenjače
Gospa Irena je zelo zaskrbljena, saj se je njen brat poškodoval v nesreči z motorjem. Zaradi poškodbe hrbtenjače je po dveh mesecih bivanja v bolnišnici in operativnem posegu prestavljen v rehabilitacijski center na nadaljnjo obravnavo. Še vedno ni zmožen hoditi. To je stanje paraplegije. Zanima jo, kaj lahko pričakujemo v naprej oziroma kakšna je lahko prognoza takšne poškodbe. Poškodbe hrbtenjače so ene izmed najtežjih poškodb, saj lahko povzročijo smrt poškodovanca ali pa hudo invalidnost. Pri poškodbah hrbtenjače mora zdravljenje in rehabilitacijo opravljati specializirano osebje.
Težave, ki izhajajo iz poškodbe hrbtenjače, so pogosto mnogostranske in trajne, zdravljenje je težavno. Zdravljenje zahteva strokovnost in individualno načrtovanje. Paraplegija in tetraplegija sta očitna znaka, ki kažeta na poškodbo hrbtenjače, vendar pa tudi manj resni znaki nevrološkega primanjkljaja s pridruženo bolečino v hrbtu ali vratu niso zanemarljivi in pomisliti je treba na okvaro hrbtenjače. Življenjsko pomembno je, da na kraju nesreče in med prevozom v bolnišnico ne storimo ničesar, kar bi lahko poslabšalo poškodbo hrbtenjače. Najpomembnejše pri prvi pomoči teh poškodb je ustrezna imobilizacija hrbtenice.
Rehabilitacija se začne takoj
Rehabilitacija teh bolnikov se prične takoj v akutni fazi ne glede na to, ali je bil potreben tudi operativni poseg ali ne. Življenje poškodovane osebe se dramatično spremeni. Rehabilitacija v akutni fazi zajema spodbujanje funkcionalne neodvisnosti: s krepitvijo delujočih mišic, vadbo pokončne drže in postavljanjem pokonci, učenjem uporabe osebnih pripomočkov (invalidski voziček, sistemi za nadzor okolice) ter navodili za njihovo uporabo ter preizkus neodvisnosti in obvladovanja razmer, ki jih preizkusijo med kratkimi obiski na domu. Medicinska oskrba zajema najboljšo možno strokovno oskrbo pri obravnavanju spremenjenih telesnih funkcij (sečni mehur, črevesje in spolne funkcije). Preprečiti je treba zaplete, kot so na primer preležanine na koži. Psihiatrična pomoč je potrebna pri obvladovanju krize, ki nastane zaradi nastanka invalidnosti, v njej mora sodelovati vsa družina. Pomagajo lahko tudi bolniki, ki so doživeli podobno usodo. Bolniku je treba ponuditi tudi poklicno rehabilitacijo.
Bolniki s poškodbami hrbtenjače bodo za vzdrževanje telesnega delovanja v rednih presledkih potrebovali bolnišnično rehabilitacijo. Njen namen je je vzdrževati in izboljšati funkcionalno neodvisnost, zdraviti morebitne mišično-kostne težave in izboljšati bolnikovo telesno kondicijo. Dobro je ponuditi nadomestno oskrbo, tako da si lahko oseba, ki skrbi za težkega invalida, vzame krajši odmor. Pripomočki in oprema zelo pripomorejo k samostojnosti in pogosto omogočijo neodvisno življenje.
Posledice poškodbe
V začetni fazi rehabilitacije se oceni, kakšno opremo posameznik potrebuje, bolnikove razmere pa se z leti spremenijo, zato je treba vsako toliko časa znova oceniti, kaj bolnik potrebuje. Dolgoročno zdravljenje bolnika s poškodbo hrbtenjače je v rokah osebnega zdravnika. Med posledice poškodbe hrbtenjače uvrščamo težave z urinarnim traktom, kot so ponavljajoča se vnetja sečil ter težave z izpraznitvijo mehurja. Na vsake dve do tri leta je potreben kontrolni pregled pri urologu.
Med kožne težave sodijo razjede zaradi pritiska. Če obstaja grožnja, da se bodo razvile razjede zaradi pritiska, je treba kožo takoj osvoboditi pritiska (ležanje, če je potrebno menjavanje položajev, preusmerjanje pritiska na predele kjer je koža zdrava). Pri bolnikih, ki so priklenjeni na invalidski voziček, je treba bolečinam v vratu, ramenih in zgornjih udih nameniti veliko pozornosti, saj je ogrožena bolnikova funkcionalna sposobnost.
Pogosto je ugotavljanje bolečine pri bolniku zaradi pomanjkljive čutne zaznave težavno. Bolečine, povezane s poškodbo hrbtenjače, so pogosto nevropatske in jih je težko zdraviti. Zelo pa vplivajo na kakovost bolnikovega življenja, podobno kakor motnje spolne funkcije. Informacije in svetovanje o spolnosti so pomemben del začetka rehabilitacije. Peroralna zdravila proti motnjam erekcije so navadno učinkovita. Pri moških s poškodbo hrbtenjače odsotnost ejakulacije ali slaba kakovost semenčic lahko povzročita neplodnost.
Spastičnost oziroma krč mišičja je značilen zaplet pri poškodbah hrbtenjače in ga je treba nemudoma zdraviti. Med druge zaplete po poškodbi hrbtenjače moramo navesti še spremenjeno delovanje črevesja ter nevarnost osteoporoze.