Takšna izguba vida je za prizadetega velik travmatični dogodek. Zelo pomembno je, da takšno osebo čim hitreje peljemo k zdravniku specialistu oftalmologu, ki bo opravil potrebne klinične preiskave, hitre terapevtske ukrepe in tako preprečil slepoto ali hudo poslabšanje vida. Nenadna izguba vida je lahko enostranska, redkeje pa prizadene obe očesi. Vzroki izgube vida so različni, če pa upoštevamo samo bolezni, in ne poškodbe očesa, so najpogostejši razlogi zapora osrednjih žil mrežnice, krvavitve v oko, akutni glavkom, odstop mrežnice in akutna obolenja vidnega živca.

Mrežnica je dislocirani del osrednjega živčnega sistema in ima pomembno vlogo na poti vidnega signala v možgane. Omogoča nam predstavitev vidne slike v možganih. Mrežnico oskrbujejo arterije in vene. Okluzija ali zoženje osrednje arterije mrežnice povzroča slabšo prekrvljenost in pomanjkanje kisika v prizadetem delu mrežnice.

Kaj povzroča slabo prekrvljenost

Vzrok je lahko tromb, embolus oziroma strdek, ki je po žili prispel od drugod, ali pa močan krč stene žilne stene. Bolniki tožijo o nenadni izgubi vida ali pa so to opazili zjutraj, ko so se zbudili. Bolečin v očesu nimajo, oko je bledo. Potrebno je takojšnje zdravljenje z zdravili, ki raztapljajo strdke in širijo arterije. Tudi pri trombozi osrednje vene mrežnice je prekinjen obtok. Tromboza je lahko delna ali popolna. Poglavitni vzrok tromboze vene so patološko spremenjena stena vene, zožen ali stisnjen prerez vene ali zvišana viskoznost in zastoj krvi. Bolniki opažajo poslabšanje vida več dni, redkeje več tednov.

Bolniki navadno ne oslepijo popolnoma. Zdravljenje z zdravili je odvisno od osnovne bolezni in mehanizma nastanka strdkov. Krvavitve v sprednji prekat očesa in steklovino lahko nastane pri vnetnih procesih, diabetični okvari mrežnice, nekaterih hematoloških obolenjih, krvavitvah v možganih in malignih bolezni, kot je na primer melanom v očesu. Subjektivno zazna pacient senco pred očesom, ki lahko samo delno zastira vidno polje ali pa se stemni celo vidno polje. To je odvisno od prepojenosti steklovine s krvjo.

Težave z glavkomom

Glavkom je stanje v očesu, pri katerem je zvišan intraokularni pritisk. Ob tem pa nastanejo spremembe sprememb v papili in vidnem polju.

Glede na vzrok nastanka glavkoma ločimo primarne in sekundarne glavkome. Sekundarni glavkomi so posledica vnetij in poškodb različnih segmentov zrkla. Zaradi tega se poveča pritisk v očesu. Ta oblika glavkoma prizadene večinoma starejše ljudi.  Napad glavkoma spremlja slab, zamegljen vid, včasih je prisotno samo zaznavanje svetlobe. Prisoten je močan glavobol, slabost, bruhanje in celo bolečine v trebuhu. Trepalnice so vnete in rdeče Zrklo je draženo in temno rdeče barve. Izmerjen očesni pritisk je zvišan. Namen zdravljenja angularnega glavkoma je deblokada zakotja s pomočjo zdravil ali celo operativnim posegom tudi z laserjem.

Odstop mrežnice

Odstop mrežnice nastane takrat, ko se mrežnica odlepi od podlage, postane sivo bleda in motna. Okvarjena je tudi prekrvitev mrežnice. Vzroki so lahko v vnetnih in degenerativnih procesih v mrežnici, odstopu steklovine, poškodbe in razvojne anomalije očesa. Klinični znaki nastanejo po navadi enostransko. Pojavi se ponavljajoče se bliskanje v očesu, plavajoče motnje pred očesom ter nenadno zmanjšana ostrine vida. Čim prej je treba obiskati zdravnika. Do pregleda naj se bolnik izogiba težjemu fizičnemu naporu, sklanjanju, napenjanju in intenzivnemu kašlju, vse to še poslabša simptome.

Odstop mrežnice večinoma zdravimo operativno. Uspeh operacije je odvisen od velikosti in lokacije odstopa mrežnice ter od časa med pojavom odstopa mrežnice do operativnega posega. Akutna obolenja vidnega živca povzročajo največkrat vnetja, poleg tega pa so lahko tudi motnje v prekrvitvi v okolici živčnih poti, zastojna papila ter poškodbe oziroma raztrganine živčnih vlaken. Vnetje vidnega živca lahko nastane na katerem koli delu vidne poti. Bolnik zelo hitro izgubi ostrino vida, nastanejo izgube posameznih delov vidnega polja, poveča se slepa pega in zoži vidno polje.

Med vzroki za vnetje vidnega živca lahko omenimo zobne granulome, vnetja sinusov, revmatizem, tuberkulozo, sifilis, sladkorno bolezen in meningitis. V terapiji vnetja živca je treba odkriti vzrok bolezni in jo ustrezno zdraviti, obenem pa se uvede terapija z zdravili, ki zmanjšujejo vnetje, edem okoli živca, izboljša se prekrvitev in obnovi mielinska ovojnica živca.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine