Pojavnost raka te vrste v zadnjih desetletjih narašča, za rakom dojk pa lahko zbolijo tudi moški, vendar stokrat redkeje kot ženske. Za zmanjševanje umrljivosti je pomembno predvsem zgodnje odkrivanje in takojšnje, učinkovito, vsaki bolnici oziroma bolniku posebej prilagojeno zdravljenje.

Rak je nenormalna delitev celic. Celica je najmanjša enota, iz katere je zgrajeno telo. V našem telesu je na milijone celic različnih tipov, ki nenehno propadajo, se obnavljajo in delijo. Proces delitve in rasti celic nadzorujejo številni mehanizmi. Včasih pa se zgodi, da mehanizmi odpovejo in celice začnejo rasti nenadzorovano. Tako nastane tumor.

Sumljive spremembe

Vsi tumorji niso smrtno nevarni. Tako imenovani benigni tumorji se ne širijo v okoliško tkivo. Ko jih enkrat odstranijo, se navadno ne ponovijo. Nasprotno pa maligni tumorji ogrožajo življenje, ker lahko vdrejo v okoliška tkiva in organe ter jih poškodujejo. Poleg tega lahko tumorske celice vdrejo v krvni in/ali limfni obtok in se razširijo po vsem telesu na kateri koli organ. To so metastaze ali zasevki.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2020 kar 2,3 milijonu žensk po svetu postavljena diagnoza raka dojk, 685 000 jih je zaradi njega umrlo. Konec leta 2020 pa so beležili kar 7,8 milijona živečih žensk, ki so v zadnjih petih letih zbolele za to boleznijo.

Za raka dojke sumljive spremembe so zatrdlina (trda, grčasta, praviloma neboleča) v dojki, izcedek iz prsne bradavice, spremenjen videz dojke ali prsnih bradavic (sprememba velikosti ali oblike dojke, ugreznjene prsne bradavice, pordela, otekla, pomarančasta koža dojke). 

Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Rak dojk se zdravi s kombinacijo kirurškega zdravljenja, obsevanja in sistemskega zdravljenja (hormonska terapija, kemoterapija in/ali tarčna biološka terapija). Izbor in zaporedje načina zdravljenja sta odvisna od razširjenosti in histopatoloških lastnosti bolezni.

Kaj poveča tveganje za nastanek raka dojk?

Dejavniki tveganja so številni. Vendar je treba poudariti, da tudi če ste v rizični skupini, to še ne pomeni, da boste v resnici zboleli, kot tudi ne velja obratno. Verjetnost raka dojk se torej povečuje s starostjo, najpogosteje zbolijo ženske, starejše od 50 let, seveda pa se bolezen lahko razvije tudi pri mnogo mlajših. Pomembna je družinska obremenjenost (zlasti rak dojk po materini strani), genetske mutacije, prva menstruacija pred 12. letom in menopavza po 55. letu, kontracepcija z zdravili in nadomestno hormonsko zdravljenje. Rak na eni dojki povečuje tveganje za pojav raka na drugi dojki. Tveganje za razvoj raka dojk je večje pri ženskah, ki niso rodile, poveča pa se tudi z višjo starostjo ob prvem porodu, majhnim številom otrok, opustitvijo dojenja. Dejavniki tveganja so tudi telesna nedejavnost, redno uživanje alkohola ter čezmerna telesna teža po menopavzi.

Pomembna je preventiva

Tumor v dojki se razvija počasi in že dolgo prej, preden ga lahko zatipamo s prsti. Za zgodnje odkrivanje raka dojk je zato zelo pomembno redno mesečno samopregledovanje. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, pozneje pa na izbrani dan v mesecu. Skrbno  je treba pregledati in pretipati obe dojki, pozorni moramo biti na sumljive spremembe.

Pomembno je vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač.

Državni presejalni program za raka dojk DORA je namenjen ženskam med 50. in 69. letom. Zajema celotno Slovenijo, ženske so na pregled vabljene vsaki dve leti. Opravi se presejalna mamografija (rentgensko slikanje dojk pri na videz zdravih ženskah), ki pokaže majhne, netipne tumorje. Pri mlajših od 50 let pa se mamografija priporoča le, če pri njih obstaja povečano tveganje za razvoj raka dojk. Sem sodijo ženske, ki so se že zdravile zaradi raka dojk, ženske z družinsko obremenjenostjo, tiste, ki so prvič rodile po tridesetem letu, in ženske z benignimi spremembami dojk, ki pomenijo večje tveganje za raka dojk.

V Sloveniji deluje tudi združenje za boj proti raku dojk, Europa Donna, ki povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk ali rakom rodil, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji, ki delujejo na področju raka dojk in raka rodil.

 

 Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine