Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije živi po svetu trenutno več kot 55 milijonov ljudi z demenco, število obolelih pa vztrajno narašča. Gre za kronično napredujočo bolezen možganov, ki poseže v samo bistvo človeka.

Z izrazom demenca opisujemo skupino bolezenskih znakov, ki tako prizadenejo spomin, mišljenje in socialne spretnosti, da vplivajo na vsakodnevno življenje. Izhaja iz latinske besede dementia, ki pomeni blaznost, norost. Demenca ni normalen del staranja. Je neozdravljiva, degenerativna bolezen, ki predstavlja vedno večji socialni in finančni problem sodobne družbe.

Vrste demence

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, prizadene od 60 do 70 odstotkov obolelih. Najpogosteje se pojavi pri starejših od 65 let, obstaja pa tudi oblika z zgodnjim nastopom. Začne se neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke. Napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Od začetnih težav do smrti mine povprečno od 10 do 15 let. Druga najpogostejša oblika demence je demenca Lewyjevih telesc, pri kateri gre za kombinacijo med Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Poznamo tudi frontotemporalno (Pickovo) demenco ter vaskularno demenco, ki pa se razvije pri bolnikih z možgansko-žilnimi boleznimi oziroma po številnih zaporednih kapeh.

Kako jo prepoznamo?

Kognitivne oziroma miselne spremembe zajemajo izgubo spomina, težave pri komunikaciji, iskanju besed, razmišljanju in reševanju problemov, moteno postaja izvajanje zahtevnejših nalog, pojavijo se težave z načrtovanjem in organizacijo, zmedenost, motnje orientacije.  Med duševne spremembe pa sodijo depresija, osebnostne spremembe, tesnoba, neprimerno vedenje, paranoja, vznemirjenost, prividi.

Najprej k osebnemu zdravniku

Možnost nastanka demence povečujejo prisotnost tega obolenja pri prednikih, depresija, čezmerno uživanje alkohola in kajenje, slabo urejena sladkorna bolezen in že prisotne blage spoznavne motnje. S staranjem, zlasti po 65. letu, se tveganje zanjo veča, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših ljudeh.

Zgodnja postavitev diagnoze je pomembna, da se zdravljenje začne, še preden se bolezenski znaki zelo poslabšajo. Pri pojavu prej omenjenih, za demenco sumljivih težav je potreben obisk pri osebnem zdravniku, ta nato bolnika napoti k ustreznemu specialistu, torej nevrologu ali psihiatru.

Življenje po diagnozi

Demenca poseže v celotno sestavo družine, saj s svojim potekom prizadene bolnika pa tudi svojce. Zelo pomembno je, da ti razumejo, da je oseba bolna, ter da se tudi ustrezno seznanijo s samo boleznijo.

Spominčica – Alzheimer Slovenija je slovensko združenje za pomoč pri demenci, nevladna organizacija, njen cilj je zagotavljanje strokovne pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom. Obstajajo tudi skupine za samopomoč, namenjene svojcem. Za obolele je na voljo tudi dnevno varstvo v domovih ali delavnice, ki jih organizirajo dnevna središča aktivnosti za starejše.

Bolnik sčasoma postaja vedno bolj odvisen od pomoči že pri osnovnih življenjskih dejavnostih, kmalu potrebuje stalen nadzor podnevi in ponoči. V tej fazi se lahko svojci odločijo, da ga bodo namestili v domsko oskrbo ali pa ga negujejo doma. Če se odločijo za drugo možnost, lahko zaprosijo za dodatek za pomoč in postrežbo, imajo tudi pravico do ustreznih tehničnih pripomočkov. Ko bolnik ni več sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi, se sproži postopek za odvzem poslovne sposobnosti in svojec tako postane skrbnik osebe z demenco.

Z zdravili skušamo upočasniti napredovanje bolezni. Uporabljajo se inhibitorji holinesteraze, memantin ter druga zdravila, ki vplivajo na vzroke in bolezenske znake demence.

Je demenco mogoče preprečiti?

Demence žal ne moremo preprečiti, vseeno pa obstaja nekaj načinov, ki delujejo blagodejno. Pomembna je telesna dejavnost in dejavnost v družbi, dovolj vitamina D ter zdrava prehrana, opustiti je treba kajenje. Umsko spodbujajoče dejavnosti (branje, igranje besednih iger, reševanje ugank, križank, urjenje pomnjenja) lahko odložijo začetek demence oziroma jo ublažijo.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine