Lahko se pojavi kot samostojna bolezen, pogosteje pa spremlja druge kronične bolezni. Skoraj polovica vseh oblik slabokrvnosti je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa ali sideropenična deficitarna anemija.

V rdečih krvničkah ali eritrocitih je veliko molekul hemoglobina, ki vsebujejo hem z atomom železa. V pljučih se kisik veže na železo v hemoglobinu znotraj eritrocitov in nato potuje po telesu do vseh organov. Če je eritrocitov premalo, če so premajhni ali pa vsebujejo premalo hemoglobina, je oskrba organov s kisikom okrnjena. Za slabokrvnost ali anemijo je torej značilna zmanjšana sposobnost krvi za oskrbo celic s kisikom, ker je zmanjšana celotna količina hemoglobina v telesu.

Okvirne normalne vrednosti hemoglobina znašajo pri moških 130–170 g/l, pri ženskah pa 120–150 g/l. Če so vrednosti hemoglobina pod spodnjimi referenčnimi vrednostmi, govorimo o anemiji. Pri koncentraciji hemoglobina med spodnjimi okvirnimi vrednostmi in koncentracijo 100 g/l govorimo o anemiji lahke stopnje, pri koncentraciji med 70 in 100 g/l gre za srednje težko anemijo, pri vrednostih pod 70 g/l pa za težko anemijo.

Vzroki anemije so različni. Nastane lahko zaradi motenega nastajanja novih eritrocitov ali rdečih krvničk ob okvarah kostnega mozga, pomanjkanja železa, vitamina B12 in folatov, kot spremljevalka kroničnih bolezni (kronične okužbe, malignomi, okvara ledvic, vnetja itn.), zaradi povečane izgube eritrocitov (po krvavitvah – najpogosteje iz prebavil, rodil, po poškodbah) ali pa zaradi povečanega razpada eritocitov (hemolitična anemija).

Kako se kaže slabokrvnost

Anemija se navadno razvije postopoma. Značilni so splošna nemoč, hitra utrudljivost, težka sapa, zaspanost, šumenje v ušesih, hiter srčni utrip, otežena koncentracija, prebavne motnje, motnje menstrualnega cikla, spolna nemoč. Prisotna je bledica kože in sluznic, pri pregledu je lahko slišen šum nad srcem. Pri hemolitični anemiji se lahko pojavi zlatenica, pri anemijah zaradi bolezni kostnega mozga pa lahko sočasno najdemo povečane bezgavke, jetra in vranico, po koži pa so lahko vidne krvavitve.

Odkrivanje in zdravljenje

Slabokrvnost ugotavljamo z laboratorijskimi preiskavami krvi (hemogram ali krvna slika). Z dodatnimi preiskavami krvi je treba ugotoviti koncentracijo železa v telesu, morebitno okvaro jeter in ledvic, določiti koncentracijo folne kisline in vitamina B12. Pri sumu na bolezen kostnega mozga je treba opraviti še punkcijo kostnega mozga.

Zdravljenje je odvisno od vzroka slabokrvnosti, težav, ki pestijo bolnika, in hitrosti njihovega nastanka. Pri bolniku z anemijo zaradi pomanjkanja železa je treba ugotoviti razlog za njegovo pomanjkanje, nato pa železo tudi ustrezno nadomeščati. Za nadomeščanje železa obstajajo pripravki z železom v obliki tablet, sirupov in intravenski pripravki. Zdravljenje s tabletami ali sirupi je dolgotrajno, navadno poteka več mesecev in poteka doma. Infuzije železa so primerne takrat, kadar je zaloge železa treba nadomestiti hitro oziroma kadar absorpcija peroralnega železa ni mogoča. Zdravljenje s transfuzijo krvi je potrebno pri hudi slabokrvnosti ali pa če ta nastane hitro in povzroča bolniku resne težave, še zlasti ob pridruženih drugih bolezenskih stanjih.

Kako jemljemo železove pripravke

Sočasno z železovimi pripravki je za boljše vsrkavanje železa iz črevesja treba jemati vitamin C (sveže iztisnjen pomarančni sok, pastile), večino preparatov je treba jemati na prazen želodec (upoštevajte proizvajalčeva navodila). Odsvetuje se sočasno jemanje preparatov, ki vsebujejo kalcij, magnezij, vitamin E, cink, mangan, saj ti zavirajo absorpcijo železa. Tanini in polifenoli v čaju in kavi prav tako zavirajo njegovo absorpcijo. Ob jemanju preparatov železa se lahko blato obarva črno, pogost stranski učinek železovih preparatov pa je zaprtje, ki ga je mogoče ublažiti, če pijemo veliko tekočine. Njihovo absorpcijo zmanjšajo tudi zdravila za zmanjšanje izločanja želodčne kisline (antacidi), za zdravljenje Parkinsonove bolezni, sindroma nemirnih nog, zdravila za zdravljenje zmanjšanega delovanja ščitnice, golše in ščitničnega raka. Presledek med jemanjem naštetih zdravil in železovih preparatov mora biti 4 ure.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialista družinske medicine