Bolezen je usodna za tretjino zbolelih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih po kapi lahko živi samostojno. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. 

V večini primerov je možganska kap posledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom, kar posledično privede do nezadostne preskrbe dela možganov s kisikom in hitrega odmiranja možganskih celic (ishemična možganska kap). Vzrok za možgansko kap je v 10 do 20 odstotkih lahko tudi krvavitev (hemoragična možganska kap).

Zapomnimo si »GROM«

Akronim »GROM« opisuje tri poglavitne simptome ob nastopu možganske kapi in kar najkrajši čas, ki je potreben pri njeni obravnavi. Velja si ga dobro zapomniti:

G – govor (Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (Takoj pokliči 112!)

Simptomi in znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno je prizadet. Možganska kap se lahko kaže s komaj opaznimi ali pa zelo izraženimi nevrološkimi motnjami. Bolniku lahko ohromi polovica obraza ali cela polovica telesa, lahko nenadoma ne more več govoriti ali pa govori težko ali zmedeno. Lahko se kaže tudi s hudo vrtoglavico, bolnik ne more samostojno stati in pada. Lahko ima močan glavobol, bruha, ima motnje vida in zavesti. Ishemična kap se razvije brez kakršnih koli bolečin, pogosto ponoči, bolnik pa se je zave šele zjutraj, ko ne more premakniti dela telesa. Pri krvavitvah je potek veliko hujši, boleč in neprijeten.

Po pojavu simptomov možganske kapi je najpomembnejše, da bolniki ali svojci kar najhitreje pokličejo reševalno službo in tako omogočijo hitro akcijo, kajti vsaka minuta šteje! Področje nepopravljivo okvarjenih možganov je prvih nekaj minut potem, ko se zapre možganska žila, razmeroma majhno, vendar se to področje hitro povečuje. Zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara ostane bolniku za vse življenje.

Opozorilnih znakov, kot so na primer prehodna govorna motnja ali oslabelost okončine ali povešen ustni kot, prav tako nikakor ne smemo zanemariti. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja, in tedaj je prav tako treba čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila bližajočo se katastrofo.

Diagnostika in zdravljenje

Pomembni so skrben klinični pregled in standardne preiskave, in sicer krvne preiskave, pregled očesnega ozadja, elektrokardiogram (EKG), elektroencefalogram (EEG). Bolezen najpogosteje diagnosticiramo z računalniško tomografijo možganov in žilja (CT in CTA), za natančnejšo opredelitev in poznejše natančnejše zdravljenje pa se  uporabljajo še magnetna resonanca (MR), dvobarvna ultrazvočna preiskava in tridimenzionalni ultrazvok ter magnetno-računalniška angiografija (rentgenski prikaz žilja).

V akutni fazi je treba poskrbeti, da so možgani čim krajši čas brez ustrezne preskrbe s kisikom. V ta namen že na terenu oskrbijo bolnika s kisikom, izvajajo ukrepe za preprečevanje možganskega edema, nižajo krvni tlak in zdravijo morebitne motnje srčnega ritma in pridruženih bolezni. Danes poznamo že zelo uspešne načine zdravljenja možganske kapi, vendar  ima odločilno vlogo čas. K sreči je sedaj na voljo zdravljenje z raztapljanjem krvnega strdka – tromboliza in mehansko odstranjevanje strdka iz žile, ki omogočata odpravo nevroloških simptomov in s tem trajne invalidnosti pri številnih pacientih. Vendar mora bolnik trombolizo prejeti največ 4,5 ure po začetku simptomov, pozneje je okvara možganov že nepopravljiva.

Pomembna je preventiva

Spol, starost in dednost so dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, lahko pa zelo veliko storimo na področju zdravega načina življenja. Pravočasna prepoznava nerednega bitja srca, visokega krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja lahko dolgoročno prepreči možgansko kap. Občasno pa se možganska kap pojavi brez tako imenovane klinične simptomatike, imenujemo jo tudi tiha. Prav arterijska hipertenzija pa tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi so namreč pomembni dejavniki tveganja za bolezen malih možganskih žil in s tem nastanka malih infarktov, ki se jih pacient ne zaveda. Možgansko kap lahko preprečimo z rednim jemanjem zdravil za zniževanje krvnega tlaka, maščob in sladkorja v krvi ter z zdravim življenjskim slogom.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine