Obdobje gripe

5 novembra, 2021
0
0

Sredi oktobra se je začelo cepljenje proti gripi v sezoni 2021/22, ki je tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) gripa vsako leto prizadene okoli 10 odstotkov prebivalstva. Bolezenski znaki se navadno pojavijo nenadoma in so izraziti. Značilna je visoka vročina, hujše bolečine v mišicah in sklepih, bolečina okoli oči, izrazita utrujenost, glavobol, suh kašelj, bolečine pri požiranju in izcedek iz nosu, izguba teka, izčrpanost. Odrasli z gripo po navadi ne bruhajo in nimajo driske, pri otrocih pa se lahko pojavi oboje.

Bolezenski znaki, ki kažejo na hujši potek bolezni, so težave z dihanjem, kratka sapa, bolečine v prsih ali trebuhu, nenadna vrtoglavica, zmedenost, bruhanje. V tem primeru je potreben takojšnji pregled pri zdravniku. Smrtni primeri zaradi gripe so sicer redki, zaplete oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja pa lahko povzroča predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih in zelo majhnih otrocih.

Zdravljenje je simptomatsko, torej počitek, uživanje zadostnih količin tekočine in izogibanje stiku z drugimi ljudmi. Pri hujši obliki bolezni oziroma pridruženih kroničnih boleznih se bolnikom lahko predpiše protivirusno zdravilo, ki pa ga je treba začeti jemati znotraj 48 ur po začetku bolezenskih znakov in skrajša sam potek bolezni.

Cepljenje proti gripi

Učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki ga je treba opraviti vsako leto. Zaščita se vzpostavi približno 2 tedna po cepljenju. Cepivo proti gripi je treba vsako leto spreminjati, saj se virusi gripe ves čas spreminjajo. Zasnovano je tako, da nas zavaruje pred virusi gripe, ki naj bi bili aktualni v prihajajoči sezoni. Cepivo je narejeno iz neaktiviranega (mrtvega) virusa in ne more povzročiti gripe. Ljudje, ki zbolijo naslednje dni po cepljenju, so se z gripo okužili že pred cepljenjem ali pa so prišli v stik z virusom, še preden je cepivo začelo učinkovati.

Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebno pa za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic, diabetike, svojce kroničnih bolnikov, osebe z oslabljenim imunskim sistemom, tiste z izrazito povečano telesno težo, nosečnice, zdravstvene delavce ter otroke, stare od 6 mesecev do 2 let, in njihove družinske člane.

Cepljenje proti gripi je varno. Kot pri vseh cepivih so neželeni učinki možni, najpogosteje pa so zelo blagi in se kažejo kot bolečina na mestu injiciranja, bolečine v mišicah, poročali pa so tudi o kratkotrajnem glavobolu.

Cepljenje proti gripi je odsvetovano ob alergijah na sestavine cepiva, alergijah na jajca ali piščančje beljakovine, resnih stranskih učinkih po poprejšnjem cepljenju z istim cepivom in za osebe, ki so nagnjene h krvavitvam. Pri akutno bolnih osebah s povišano telesno temperaturo je treba cepljenje odložiti.

Poudariti je treba, da nas cepljenje proti covidu-19 ne zaščiti pred gripo, in nasprotno, cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom-19, saj sta to cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravita sočasno ali s poljubnim presledkom.

Preprečevanje gripe

Najučinkovitejša zaščita pred virusom gripe je vsekakor cepljenje. Obenem pa je treba pravočasno poskrbeti za učinkovit imunski sistem. Treba si je umivati rok, saj se kar 80 odstotkov nalezljivih bolezni prenaša z dotikom. Enostavno trenje, do katerega pride med umivanjem rok s toplo vodo in milom, nato spiranje rok in sušenje odstrani večino morebitno nevarnih mikrobov. Dihajte skozi nos, to je odličen filter za viruse, obenem pa ogreje tudi vdihan zrak. Uporabljajte papirnate robčke, ki jih takoj po uporabi zavrzite. Ne zadržujte se v zaprtih prostorih, kjer je hkrati veliko ljudi. Zelo pomembno je uživanje hrane, bogate s sadjem in zelenjavo, z redno telesno vadbo in gibanjem na svežem zraku tudi pozimi utrjujemo svoje telo. Izogibati se je treba čezmernemu pitju alkohola, kave in kajenju. Telesno odpornost krepijo tudi pozitivno razmišljanje, umirjenost, veselje do življenja in dovolj spanca.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine