Kako obvarovati naša ušesa?

Uho je razdeljeno na zunanje, srednje in notranje uho. Zunanje uho »lovi« zvočne signale, ki nato potujejo po sluhovodu do bobniča. Tresljaji bobniča, ki jih povzroči zvok, se v srednjem ušesu po treh koščicah srednjega ušesa (kladivca, nakovalca in stremenca) prenesejo v notranje uho. Notranje uho je sestavljeno iz polža in koščenih lokov. Iz polža vodi po slušnem živcu v možgane več kot 30.000 živčnih vlaken, ki možganom prenašajo informacije. Iz možganov potujejo povratne informacije nazaj v uho po vzporednih vlaknih. Koščeni loki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja. Sluh torej nastane zaradi usklajenega delovanja zunanjega, srednjega in notranjega ušesa, živčnega sistema ter možganov.

Hrup in staranje sta krivca za naglušnost

Že po tridesetem letu začne sluh postopoma pešati, zato je starost sama po sebi zaradi pešanja zaznavnih funkcij lahko vzrok za okvaro sluha. S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha (naglušnostjo). Večinoma se naglušnost razvija počasi, včasih več let. Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Resničnega pomena sluha se žal zavemo šele takrat, ko težave s sluhom že začnejo ovirati naš vsakdanjik, ko na primer ne slišimo telefona ali ne moremo slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje (tinitus), ki je za nekatere celo bolj moteče kot sama naglušnost. Naglušnost navadno zelo oteži sporazumevanje z okolico, ljudi pa vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se tudi tveganje za demenco.

Hrup pa je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu in škoduje njegovemu zdravju ali počutju. Nevaren je za sluh, še zlasti, če mu je oseba dolgo in pogosto izpostavljena. Vsako zvišanje na glasovni lestvici za 10 decibelov (db) je za naša ušesa 10-krat večji hrup. Pri jakosti okoli 120 db naj bi zvok povzročal bolečino, daljša izpostavljenost zvoku nad 85 db pa povzroča postopno okvaro sluha (primeri ravni hrupa: 0 db – komaj zaznavno s človeškim ušesom, 65 db – pogovor, 80 db – promet v mestu, stroji na ročni pogon, orodje, 140 db – letalo pri vzletanju, rock koncert, pirotehnični izdelek). Tudi vsakodnevno poslušanje glasbe preko slušalk zelo negativno vpliva na same slušne celice, saj lahko že po nekaj letih privede do trajne okvare sluha. Mladi s poslušanjem zelo glasne glasbe po slušalkah vedno bolj izgubljajo sluh, kar je izjemno zaskrbljujoče. Na najvišjo glasnost nastavljena prenosna naprava za poslušanje glasbe preko slušalk (npr. iPod) doseže zvok kar 100 db. Zavedati se je treba, da lahko v okvaro vodijo tudi vztrajni šumi in vibracije, ki se zdijo na prvi pogled povsem sprejemljivi, denimo promet. Izgubo sluha pa lahko pospešijo tudi bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost in fizične poškodbe.

Kdaj je treba ukrepati?

Vsakomur se zgodi, da kdaj pa kdaj morda ne sliši dobro, a pozorni moramo biti, če se nam to dogaja pogosto. Pozornost je treba svojim ušesom nameniti, če morate druge vedno znova prositi, naj ponovijo, kaj so rekli oziroma se morate stalno približevati govorcu, da jasno slišite njegove besede. Navsezadnje je znak, da morda vaš sluh ni najboljši, kadar povečujete glasnost radia ali televizije, drugim pa je ta glasnost neprijetna, ali pa če sogovornika slišite slabše na javnih mestih ali kadar je v ozadju hrup, na primer v trgovini. V teh primerih je treba obiskati osebnega zdravnika, ki opravi osnovni pregled, nadaljnja obravnava pa se opravi pri specialistu otorinolaringologu. 

Za sluh je torej treba skrbeti že od zgodnje mladosti. Naglušnost težko preprečimo, izogibati pa se je treba prevelikemu uživanju alkohola in nekaterih zdravil (aminoglikozidni antibiotiki ipd.) ter izpostavljenosti prevelikemu hrupu ter poslušanju preglasne glasbe po slušalkah. Priporočljivo je, da pri uporabi slušalk jakost zvoka naravnate dovolj nizko, da še vedno lahko slišite zvoke okoli sebe. Pri delu v prevelikem hrupu svetujemo uporabo zaščitnih sredstev (ušesni čepki, zaščitne vate, zaščitne slušalke in varovalne čelade). Pomembna je tudi primerna ušesna higiena. Ušesa je potrebno ustrezno negovati in paziti, da jih ne poškodujemo pri čiščenju, odstranjevanju ušesnega masla. Nikoli ne uporabljamo ozkega in dolgega predmeta. Posebna previdnost velja pri uporabi vatiranih palčk, saj lahko z njimi poškodujemo bobnič, namesto da bi ušesno maslo spravili iz sluhovoda, pa ga potisnemo vanj. Če smo pregrobi, lahko z njimi ranimo steno sluhovoda, kar lahko privede do okužbe. Za čiščenje ušes raje uporabimo vlažno krpo in prst, kazalec ali mezinec, in tako odstranimo odvečno ušesno maslo.