Ščitnični hormoni vplivajo tudi na številne druge telesne funkcije, tudi na dihanje, srčni utrip, telesno težo, mišično moč, delovanje osrednjega in perifernega živčevja, menstrualni cikel, telesno temperaturo, raven holesterola v krvi in še veliko drugega.

Ščitnica je metuljaste oblike, sestavljena iz dveh režnjev, leži na sprednjem spodnjem delu vratu. S pomočjo s hrano zaužitega joda tvori dva glavna hormona, in sicer trijodtironin (T3) in tiroksin (T4). Zelo pomembno je, da raven obeh hormonov ni ne previsoka in ne prenizka, za kar skrbita strukturi v možganih – hipotalamus in hipofiza. Hipofiza izloča TSH (tirotropin oz. ščitnico spodbujajoči hormon). Če se koncentracija ščitničnih hormonov v krvi zniža, se izločanje TSH poveča, če pa se koncentracija ščitničnih hormonov v krvi zviša, se izločanje TSH zmanjša. Nezadostno uživanje joda in selena, pomanjkanje vitamina D, onesnaženost okolja, izpostavljenost raznim vrstam sevanja, prehranski aditivi, kajenje in številni drugi škodljivi dejavniki lahko povzročijo, da ne deluje pravilno.

Kako se kaže moteno delovanje ščitnice

Preveč delujoča ščitnica (hipertiroza) je pri ženskah pogosta, navadno med 20. in 50. letom. Večinoma je vzrok zanjo avtoimunsko obolenje ščitnice, imenovano Basedowova bolezen (bazedovka), pri kateri imunski sistem tvori protitelesa, ki napadejo ščitnico, ta pa posledično tvori preveč hormonov. Hipertiroza je lahko tudi posledica vnetja ščitnice, tumorja ščitnice … Simptomi in znaki preveč delujoče ščitnice so spremembe razpoloženja in razdražljivost, hiperaktivnost, anksioznost, nespečnost. Pojavi se lahko tudi čezmerno potenje, občutljivost na visoke temperature, tresenje rok, izpadanje las, motnje menstrualnega cikla, hujšanje (kljub povečanemu teku), pogostejše odvajanje blata, izbuljene oči in mišična šibkost.

Premalo delujoča ščitnica (hipotiroza) se prav tako pogosteje pojavlja pri ženskah, zlasti po 40. letu. Pogosto nastane zaradi vnetja ščitnice, najpogostejša oblika je Hashimotov tiroiditis (avtoimunsko vnetje ščitnice, pri katerem telo tvori protitelesa, ki žlezo poškodujejo). Lahko je tudi posledica zdravljenja hipertiroidizma z radioaktivnim jodom, kirurškega posega, pomanjkanja joda v hrani, stanja po porodu, motenega delovanja hipofize (tumor hipofize) … Pojavijo se lahko nespečnost, utrujenost, brezvoljnost, težave s koncentracijo, depresija, suha koža in lasje, občutljivost na nizke temperature, pogostejše in močne menstruacije. Pojavljajo se lahko bolečine v mišicah in sklepih, zaprtje, pridobivanje telesne teže, znižanje glasu in nastanek golše pri nekaterih bolnikih.

Diagnostika in zdravljenje

Ob sumu na nepravilno delovanje ščitnice je treba opraviti laboratorijske preiskave (raven ščitničnih hormonov v krvi, morebitno prisotnost protiteles proti ščitnici). Pomembno je, da se odvzem krvi opravi po 10. uri, saj se takrat vrednosti TSH normalizirajo. Z ultrazvokom ščitnice se ugotavljata velikost in struktura ščitnice in okolnih struktur na vratu. Scintigrafija ščitnice prikaže aktivnost ščitnice v celoti in aktivnost njenih posameznih delov, pomembna je pri diagnostiki vozličastih sprememb v ščitnici. Ultrazvočna punkcija ščitnice pa je poseg, ki se ga izvaja, da bi izključili možnost karcinoma ščitnice, redkeje v terapevtske namene.

Pri preveč delujoči ščitnici se bolniki zdravijo s tirostatiki, torej zdravili, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov. Če odziv nanje ni zadovoljiv, se uporablja radioaktivni jod, ki se kopiči v ščitnici in s sevanjem uničuje njeno tkivo. Uporablja se tudi za zdravljenje avtonomnega čezmerno delujočega tkiva ščitnice. Zaviralci receptorjev beta ne vplivajo na raven hormonov, omilijo pa znake čezmernega delovanja ščitnice. Če zdravljenje z zdravili ni uspešno, lahko del ščitnice tudi operativno odstranijo.

Po drugi strani pa je pri premalo delujoči ščitnici potrebno nadomeščanje ščitničnih hormonov z zdravili, pri trajno okvarjeni ščitnici je to potrebno doživljenjsko. Njihov učinek se pokaže tri tedne po začetku zdravljenja, raven hormonov v krvi je treba redno preverjati. Pri pomanjkanju joda je treba jemati dodatke le-tega. Pri prehodni motnji delovanja ščitnice posebni ukrepi niso potrebni.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine