Lymska borelioza se pojavlja na območju vse Slovenije, za njo obolevajo ljudje vseh starosti in obeh spolov. Povzročiteljice so izredno gibljive spirohete Borrelie burgdorferi, ki jih najdemo na raznih domačih in divjih živalih. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je v poletnih mesecih.

Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo, glede na število primerov na 100.000 prebivalcev smo v Sloveniji najbolj ogroženi na svetu. Pri nas namreč potrdijo med 3000 in 7000 novih okužb na leto. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih od 35 do 65 let. Največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta. Od leta 1986 so zdravniki pri nas dolžni prijaviti vsak primer bolezni, zato je mogoče številu obolelih natančno slediti. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so za leto 2021 prejeli 2862 prijav obolenj s to boleznijo. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški regiji, sledita ji pomurska in gorenjska. 

Bolezen prizadene številne organske sisteme

Za razliko od klopnega meningoencefalitisa, s katerim se lahko okužimo takoj po vbodu okuženega klopa, je pri lymski boreliozi za prenos okužbe potrebnih vsaj 24 oziroma 48 ur. Zato je zelo pomembno, da klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. Lymska borelioza poteka v treh obdobjih oziroma fazah. Prva sprememba se navadno pokaže na koži približno 10 dni (od 3 do 32 dni) po ugrizu klopa, in sicer se na vbodnem mestu pojavi neboleča rdečina (erythema migrans ali potujoči eritem), ki se postopno širi. Sprva je enakomerna, nato pa začne osrednji del bledeti, tako da nastane obročast izpuščaj, ki se postopoma širi. Navadno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Včasih izpuščaj tudi srbi ali peče. Nekateri bolniki so brez težav, nekateri pa navajajo glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah. Kožne spremembe so prisotne nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo, tudi če jih ne zdravimo, vendar pa lahko v tem primeru okužba prodira globlje.

Če bolezni v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in je ustrezno ne zdravimo, lahko v drugem in tretjem obdobju, torej po več tednih, mesecih ali celo letih, pride do okvare živčevja ali srca, prizadetosti sklepov, oči, mišic in kožnih sprememb. Te okvare lahko povzročijo precej hude težave, prizadetim močno otežijo vsakdanje življenje, pri nekaterih pa se kot posledica razvije celo trajna invalidnost. Bolniki so pogosto zelo utrujeni, brezvoljni, slabo spijo, imajo bolečine na različnih delih telesa, lahko so tudi duševno spremenjeni.

Diagnostika in zdravljenje

Bolezen ugotovimo na podlagi značilnih kožnih sprememb in (ali) s pregledom krvi. V prvi fazi postavitev pravilne diagnoze ni problematična, saj sta rdečina na koži in ugriz klopa dovolj, da postavimo diagnozo tudi brez preiskave krvi. V drugi in tretji fazi je za postavitev diagnoze borelioze treba ugotoviti, ali so borelijska protitelesa v krvi. Te preiskave so zelo zahtevne, saj se lahko pokažejo lažno pozitivni ali negativni izvidi. Borelioza se kaže z različnimi simptomi, zato so za postavitev pravilne diagnoze včasih potrebne dodatne preiskave vzorcev krvi, kože, tkiva ali telesnih tekočin (možganske tekočine). 

Pomembno je, da bolezen ugotovimo v začetni fazi, saj jo je mogoče povsem ozdraviti z antibiotiki, zlasti če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Tedaj ko se pojavi kožna sprememba, zadostuje zdravljenje doma, z antibiotiki v obliki tablet, pozneje, ko so prizadeti tudi sklepi in živčevje, pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici z dajanjem antibiotikov v žilo (intravenozno).

Za razliko od KME cepiva proti boreliozi za zdaj še ni. Poprejšnja okužba ne zapušča trajne imunosti, zato se lahko s povzročiteljem lymske borelioze okužimo večkrat.

Humana granulocitna anaplazmoza

To je redkejša klopna bolezen, katere bolezenski znaki so podobni tistim v zgodnji fazi KME. Bolniki imajo povišano telesno temperaturo, glavobol, slabost ter bolečine v sklepih in mišicah. Pri ljudeh povzroča bolezen le ena različica Anaplasma phagocytophilum, inkubacijska doba je 7 do 10 dni po vbodu klopa. Okužbo dokažemo z mikrobiološko potrditvijo povzročitelja, zdravi se z antibiotikom (doksiciklin). Pri ljudeh ni kronične oblike bolezni. Cepiva proti tej bolezni ni. 

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine