Ob tej motnji je treba pomisliti tudi na laktozno intoleranco, motnjo prebavljanja mlečnega sladkorja ali laktoze, ki nastane zaradi pomanjkanja encima laktaze.

Mlečni sladkor je sestavljen iz glukoze in galaktoze, zato se mora pred prehodom skozi črevesno stene najprej razcepiti na oba sestavna dela. Prebava poteka pod vplivom prebavnih sokov v tankem črevesu. Poglavitno vlogo ima encim laktaza, ki razcepi vez med sestavnima deloma mlečnega sladkorja in tako omogoči njuno vsrkanje v krvni obtok. Včasih pa v črevesju ni dovolj encima laktaze in tako ostane mlečni sladkor neprebavljen. Takšen potuje dalje do širokega črevesja, kjer ga začnejo razgrajevati črevesne bakterije, pri čemer nastaja obilo plinov in drugih presnovkov. Pojavijo se za laktozno intoleranco značilni neprijetni znaki.

Kako jo prepoznamo

Med dejavniki tveganja za pojav laktozne intolerance so starost, saj se navadno pojavi pri odraslih, nedonošenost, bolezni, ki prizadenejo tanko črevesje, ter zdravljenje rakavih bolezni (obsevanje črevesja med zdravljenjem raka ali zapleti po kemoterapiji).

Simptomi laktozne intolerance so napenjanje in vetrovi, driska, krči v trebuhu, slabosti, včasih tudi bruhanje. Na prisotnost laktozne intolerance lahko posumimo ob omenjenih simptomih, bistven pa je tudi odziv na zmanjšanje mlečnih izdelkov v prehrani. Kadar se pojavijo znaki, značilni za laktozno intoleranco, se je najbolje najprej za nekaj dni popolnoma odpovedati mleku in mlečnim izdelkom ter opazovati spremembe. Po nekaj dneh naj bi se težave umirile. Iz prehrane izločimo mleko, mlečne izdelke in druge izdelke, ki vsebujejo laktozo (slaščice, kruh, margarina, pudingi, kosmiči, nekateri solatni prelivi). Manjše težave povzročajo skuta, siri, kefir in jogurti, saj vsebujejo bakterije, ki delno razgradijo laktozo.

Za postavitev diagnoze je danes najbolj razširjen krvni laktozni tolerančni test. V laboratoriju bolnik na tešče zaužije testni obrok laktoze, nato pa se v določenih časovnih intervalih po odvzemov krvi spremlja naraščanje glukoze v krvi. Če ta ne naraste dovolj, je to dokaz, da se laktoza ni razgradila na glukozo in galaktozo ter vsrkala v kri. Slabost testa je v tem, da meri le krvni sladkor, katerega vrednost je odvisna še od drugih dejavnikov, zato lahko večkrat pride do lažno pozitivnih oziroma negativnih izvidov. Najbolj priznan in občutljiv je vodikov dihalni test, pri katerem preiskovanec na tešče zaužije testno količino laktoze, nato pa vsake pol ure pihne v posebno vrečko, pri čemer se v izdihanem zraku določa nivo vodika in metana. Pri bakterijski razgradnji laktoze nastajajo plini, ki se prenesejo v pljuča in izločijo z dihanjem. Ob značilnem zvečanju plinov v izdihanem zraku torej vemo, da se laktoza v črevesju ni v celoti razgradila in s tem je diagnoza laktozne intolerance potrjena. Poznamo tudi dihalni test z uporabo laktoze 13C, ki je dražji in zahtevnejši, spremlja pa zvečanje označenega ogljikovega dioksida v izdihu. Zadnja leta obstaja tudi možnost genetskega testiranja, pri gastroskopiji pa je mogoče tudi odvzeti vzorček sluznice tankega črevesja in laboratorijsko neposredno določiti aktivnost encima laktaze.

Zdravljenje

Zdravila, ki bi spodbudilo pomanjkljivo tvorbo encima laktaze v telesu, žal ne poznamo, zato je zdravljenje laktozne intolerance zgolj simptomatsko. Neprijetne simptome lahko omilimo na različne načine. Navadno lahko odrasli z intoleranco uživajo manjše količine mleka oziroma mlečnih izdelkov brez težav, zlasti če jih zaužijejo med večjim obrokom. Na trgu je na voljo veliko mlečnih izdelkov, ki ne vsebujejo laktoze. Obstajajo tudi tablete z encimom laktazo, ki jih zaužijemo pred obrokom, ki vsebuje mlečne sladkorje. Pri izločitvi mleka in mlečnih izdelkov iz prehrane pa moramo nujno paziti na zadosten vnos kalcija bodisi z drugimi živili bodisi s prehranskimi dopolnili.

Za konec pa še tale zanimivost. Večina ljudi je namreč mnenja, da je skodelica osvežilnega mleka idealna v prehrani mačk. A je to prepričanje zelo zmotno. Večina mačk namreč mleka ne prenaša, smiselno pa ga je omejiti tudi tistim, ki nimajo laktozne intolerance. Zanje bo najboljša skodelica sveže vode, zlasti v prihajajočih toplejših dneh.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine